Rudi Omota - prezrto poglavje slovenske kinematografije

Štaderjev dokumentarec je po eni strani hommage Rudiju Omoti, tihemu pionirju in tehničnemu geniju slovenskega filma, tonskemu mojstru, ki je filmsko tehnologijo izumljal hitreje, kot so jo bili slovenski filmi sposobni uporabiti, po drugi strani pa je napol burleska o zgodovini slovenskega filma. Tudi Omota je bil namreč eden izmed tistih slovenskih filmarjev, ki mu pred vojno ni uspelo posneti igranega filma. Ne da ni hotel in poskušal. Ko je izdelal prvo slovensko tonsko kamero, je s prijatelji sklenil, da posnamejo film.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Štaderjev dokumentarec je po eni strani hommage Rudiju Omoti, tihemu pionirju in tehničnemu geniju slovenskega filma, tonskemu mojstru, ki je filmsko tehnologijo izumljal hitreje, kot so jo bili slovenski filmi sposobni uporabiti, po drugi strani pa je napol burleska o zgodovini slovenskega filma. Tudi Omota je bil namreč eden izmed tistih slovenskih filmarjev, ki mu pred vojno ni uspelo posneti igranega filma. Ne da ni hotel in poskušal. Ko je izdelal prvo slovensko tonsko kamero, je s prijatelji sklenil, da posnamejo film.

Ustanovili so podjetje in pri hranilnici vzeli posojilo, toda neki tip jih je prepričal, da so mu ta denar posodili za en mesec - jasno, ni ga vrnil. In tako je Slovenija ostala brez filma - slovenske filmarje je pač vedno kdo nategnil, tako da potem filma kar ni in ni bilo. Smešno? Šur. Še bolj smešno: Štader je prisiljen Omotino pripovedovanje v glavnem podlagati z igranimi, insceniranimi prizori - ker slovenski filmarji niso skoraj nič posneli. Ali pa se tisto, kar so posneli, ni ohranilo. Običajno so igrani, “dramatizirani” dokumentarci dolgčas, toda v tem primeru je to drugače - Štaderjev o absurdni zgodovini slovenskega filma pove več kot vsi arhivski posnetki. In več kot vsi filmi.

(Omoto mota Dvor)

ZA