V iskanju dežele nije

Finding Neverland, 2004

V iskanju dežele nije, biografija J.M. Barrieja, avtorja Petra Pana (1904), je tipična h'woodska biografija - eterična, čokoladna, romantizirana, mitomanska in varna, niti zdaleč tako subverzivna kot oseba, ki jo biografira. Tako kot druge h'woodske biografije nas tudi ta uči, da je umetnost produkt neke otroške travme, avtorjevih “notranjih” demonov, okej, avtorjeve izgube stika z realnostjo. Tako je lažje razumljivo, zakaj Barrie (Johnny Depp), “lost boy”, nikoli ne odraste, bolje rečeno, zakaj zanemarja svojo ženo in zakaj kot dramatik - kot umetnik - najprej ne uspe.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

V iskanju dežele nije, biografija J.M. Barrieja, avtorja Petra Pana (1904), je tipična h'woodska biografija - eterična, čokoladna, romantizirana, mitomanska in varna, niti zdaleč tako subverzivna kot oseba, ki jo biografira. Tako kot druge h'woodske biografije nas tudi ta uči, da je umetnost produkt neke otroške travme, avtorjevih “notranjih” demonov, okej, avtorjeve izgube stika z realnostjo. Tako je lažje razumljivo, zakaj Barrie (Johnny Depp), “lost boy”, nikoli ne odraste, bolje rečeno, zakaj zanemarja svojo ženo in zakaj kot dramatik - kot umetnik - najprej ne uspe.

Točno: ne uspe zato, ker svojih demonov ni sposoben sublimirati. Tako je tudi lažje razumljivo, zakaj se platonsko fiksira na Sylvio (Kate Winslet), mater štirih otrok, med katerimi je tudi “magični” Peter (Freddie Highmore), in zakaj ga prav ta fiksacija na otroke, še posebej na Petra, ki ga daje hud občutek krivde, tako navdihne, da napiše Petra Pana, svojo malo eskapistično utopijo o dečku, ki nikoli ne odraste. O pedofiliji, ki je gnetla Barrieja, ni ne duha ne sluha. Še več: Marc Forster se tako boji, da bi kdo mislil, da je bil Peter Pan - ta enkratni, nikoli ponovljeni izliv Barrijeve kreativne energije - produkt pedofilije, da iz Barriejevega življenja izključi celo seks.

ZADRŽAN