Letalec
The Aviator, 2004
Vsekakor, le vprašanje časa je bilo, kdaj bo Hollywood posnel biografijo ekscentričnega magnata Howarda Hughesa (1905-76), toda to je bilo vprašanje časa zelo dolgo časa, tako da je pravzaprav presenetljivo, da so njegovo biografijo posneli šele zdaj. A po drugi strani, tudi biografijo Eda Wooda, “najslabšega režiserja vseh časov”, so posneli pozno - in Hughes, senzacionalistični režiser (Vražji angeli, Billy the Kid) in nekaj časa tudi lastnik h'woodskega studia RKO, je bil le bogataška verzija Eda Wooda. Kvaliteta njegovih nagonskih filmov je bila vedno v obratnem sorazmerju z rekordnimi višavami njegovih ambicij. Hughes ni bil filmski genij, daleč od tega, toda zdelo se mu je, da je za Hollywood prevelik, zato je večino energije spumpal v rušenje letalskih rekordov. In ko je hotel demonstrativno preleteti Hollywood, no, Beverly Hills, je strmoglavil in čudežno preživel (z opeklinami... ee, stigmatami).
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Vsekakor, le vprašanje časa je bilo, kdaj bo Hollywood posnel biografijo ekscentričnega magnata Howarda Hughesa (1905-76), toda to je bilo vprašanje časa zelo dolgo časa, tako da je pravzaprav presenetljivo, da so njegovo biografijo posneli šele zdaj. A po drugi strani, tudi biografijo Eda Wooda, “najslabšega režiserja vseh časov”, so posneli pozno - in Hughes, senzacionalistični režiser (Vražji angeli, Billy the Kid) in nekaj časa tudi lastnik h'woodskega studia RKO, je bil le bogataška verzija Eda Wooda. Kvaliteta njegovih nagonskih filmov je bila vedno v obratnem sorazmerju z rekordnimi višavami njegovih ambicij. Hughes ni bil filmski genij, daleč od tega, toda zdelo se mu je, da je za Hollywood prevelik, zato je večino energije spumpal v rušenje letalskih rekordov. In ko je hotel demonstrativno preleteti Hollywood, no, Beverly Hills, je strmoglavil in čudežno preživel (z opeklinami... ee, stigmatami).
Toda če vprašate Martina Scorseseja, uradnega h'woodskega cinefila in cenjenega biografa križanih junakov (Jake LaMotta, Jezus Kristus), potem so vse Hughesove ekscentričnosti - hude nevroze, paranoja, insektofobija, patološka skrivnostnost, hipohondrija, lunatičnost - le sad te nesreče in čudežne resurekcije. Ameriški junak postane ameriški junak šele, ko ponovno vstane - ko dobi drugo priložnost. Jasno, Hughes (Leonardo DiCaprio) začne zakoj snovati še večja letala in še bolj ekscesne, še bolj arogantne rekorde, obenem pa se kot lastnik letalske družbe TWA udari s korporativnimi monopolisti in skorumpiranimi politiki - Scorsese ga prikaže kot genija ameriškega sna, kot borca za “odprto nebo” in podjetniški individualizem, kot Letalca, ki je letel hitreje, kot so ga lahko snemali, kot kapitalističnega populista, ki je sanjal hitreje od filma. Tako kot Dobri fantje.
ZA
