Prevajalka

Ko je Bush pred časom rekel, da so Združeni narodi na tem, da postanejo irelevantni, je s tem le na ves glas povedal to, kar si Hollywood že ves čas misli o Združenih narodih - da so irelevantni. Združeni narodi bi lahko Hollywoodu - tako kot črnci, latinosi in Indijanci - očitali, da jih zanemarja in diskriminira, da torej v h'woodskih filmih niso enakopravno zastopani. Težko boste namreč našli h'woodski film, v katerem bi nastopali ZN - ali pa ki bi se dogajal v palači ZN. Tu in tam kak terorist, magari srbski, resda zakoraka proti palači ZN, toda še preden se na njegovem orožju za množično uničevanje prikažejo same nule, ga že pogoltnne Manhattan - Amerika je večja od ZN. Okej, že Manhattan je večji od ZN, sporoča Hollywood. In vendar je v poskusih teroristov, ki se skušajo prebiti do palače ZN, neka logika: če palača ZN že ravno nastopi v kakem filmu, potem nastopi kot mesto zločina.

Spomnite se le Hitchcockovega slovitega trilerja Sever/severozahod (1959), ki se začne v “javnem lobiju” palače ZN - z umorom. Neki tip dobi nož. In to v hrbet! Ker pa je Dag Hammarskjold, generalni sekretar ZN, že prej prepovedal snemanje filmov v palači ZN, je Hitchcock snemal skrivaj, ali natančneje - prihod Caryja Granta v palačo je posnel iz dobro zakamufliranega tovornjaka. Ostalo so posneli v studiu, kjer so postavili repliko tega lobija. Antiromanca med Hollywoodom in Združenimi narodi je torej vzajemna. Hitchcock je ostal pred vrati. James Bond tudi. PR služba ZN namreč ni bila tako nora, da bi v palači dovolila snemanje bondiade Živi in pusti umreti (1971), ki se začne med zasedanjem ZN - z umorom! Kot se spomnite, nekdo iz prevajalske kabine skozi slušalke ubije britanskega diplomata. Diplomati so zdaj med zasedanji s strahom gledali proti prevajalskim kabinam - in živo si lahko predstavljate, kako strah bi jih šele bilo, če bi film res posneli v palači ZN. Iskreno rečeno, bilo bi jih približno tako strah kot zdaj, ko so dovolili, da Prevajalko posnamejo v palači ZN.

Hja, Prevajalka je prvi film, ki so ga posneli v palači ZN. Še več, Prevajalka je triler, v katerem predsedniki, premjeji, ambasadorji, zunanji ministri in drugi diplomati s strahom pogledujejo proti prevajalskim kabinam. Ne čisto brez razloga, se razume. Hočem reči, ne le zato, ker so gledali bondiado Živi in pusti umreti. Vse skupaj se začne, ko Silvia Broome (Nicole Kidman), poliglotska, zelo razsvetljena prevajalka Združenih narodov, ponoči - ko ni v dvorani generalne skupščine več nikogar - nehote prestreže tajni pogovor o atentatu na nekega predsednika, ki naj bi se odvrtel v ZN. Ker zarotnika kramljata v jeziku ku, ki ga govorijo le v afriški državici Matobo, kjer je dolgo živela tudi Silvia, kaže, da se v ZN pripravlja atentat na Edwarda Zuwanieja (Earl Cameron), skorumpiranega matobskega diktatorja in brutalnega kršilca človekovih pravic, toda zvezni agent Tobin Keller (Sean Penn), ki začne zadevo preiskovati, kmalu podvomi, da je Silvia - hitchcockovsko rečeno - le ženska, ki preveč ve.

Ko se potopi v njeno preteklost, hitro ugotovi, da je v njeni osebni zgodovini več, kot je voljna priznati, in da je njena mučna osebna zgodovina le preslikava mučne zgodovine Matoba (ki je kakopak le filmsko ime za Zimbabve). Prevajalka je triler, ki skuša žanrske klišeje preseči s politiko, toda prehitro nasede svoji analizi postkolonialne Afrike, tako da so pred nami le žanrski klišeji, zapečeni s političnimi klišeji. Nicole Kidman in Sean Penn, po čigar obrazu še vedno teče mystic river, izgledata kot žalovalca - oba sta nekaj izgubila: Penn ženo, Nicole pa brata (in državo). In ker je film posnel Sydney Pollack, domnevamo, da je hotel nadaljevati Tri Kondorjeve dneve, toda ven je prišlo nadaljevanje Nemirnih src, ki le potrdi, da je maščevanje skrajno lenobna verzija žalovanja. V Združenih narodih so si verjetno rekli: šit, zakaj nismo v bajto spustili raje Hitchcocka!

ZADRŽAN +