15. 7. 2005 | Mladina 28 | Kultura | Film
Usoda
Al-Massir, 1997
Usodo je Youssef Chahine, kralj egipčanskega filma, posnel sicer leta 1997, toda v zadnjih letih, še posebej po Bushevem 11. septembru, ki je muslimane butnil na “os zla”, je pridobil na aktualnosti in urgentnosti, saj lepo pokaže, da imamo z muslimani več skupnega, kot se zdi na prvi pogled.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
15. 7. 2005 | Mladina 28 | Kultura | Film
Usodo je Youssef Chahine, kralj egipčanskega filma, posnel sicer leta 1997, toda v zadnjih letih, še posebej po Bushevem 11. septembru, ki je muslimane butnil na “os zla”, je pridobil na aktualnosti in urgentnosti, saj lepo pokaže, da imamo z muslimani več skupnega, kot se zdi na prvi pogled.
Še več, usoda je hotela, da so si nas, “Zahodnjake”, po malem izmislili tudi muslimani, specifično, Averroes (Nour el-Cherif), arabski filozof, poet in humanist, ki je v 12. stoletju živel v - danes španski, tedaj kalifatski - Andaluziji in ki je s svojimi “heretičnimi” spisi jezil oboje fundamentaliste, muslimanske in krščanske, tako da so njegove knjige pristale na grmadi.
Usoda je epski, pompozni, romantični, ekstatični, didaktični dumasovsko-demilleovski hommage disidentu, ki je vplival na Vzhod in Zahod. Da film vključuje tudi plesne in glasbene točke, ne preseneča - te gredo fundamentalistom še posebej na živce.
(Usodo vrti Dvor)
ZA
