Jezne in zaljubljene

The Upside of Anger, 2005

Bejzbol je ameriški nacionalni šport. Ali natančneje: bejzbol je več kot šport. In Kevin Costner je, kot kaže, že zdavnaj sklenil, da bo postal ameriški nacionalni junak, esenca Amerike - več od Amerike. Bejzbolista je igral v Polju sanj, pa v Bullu Durhamu in v filmu For Love of the Game. Očitno hoče spomenik. Običajno igra izkušene, ostarele, odslužene, patetične bejzboliste, polne barskih filozofemov in intelektualizmov, na katere pa se bejbe lepijo kot muhe. A iskreno rečeno, Costner vedno izgleda tako, kot da je že zdavnaj sklenil, da se bo poročil s sabo. Težko boste našli igralca, ki bi se znal bolj smiliti samemu sebi. Kar verjetno pride od gledanja slabe televizije. Ali pa od patentnega urada. In zdaj se vprašajte: bi morala Amerika svojo usodo zaupati takemu človeku? Bi mu vi zaupali svoje življenje?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bejzbol je ameriški nacionalni šport. Ali natančneje: bejzbol je več kot šport. In Kevin Costner je, kot kaže, že zdavnaj sklenil, da bo postal ameriški nacionalni junak, esenca Amerike - več od Amerike. Bejzbolista je igral v Polju sanj, pa v Bullu Durhamu in v filmu For Love of the Game. Očitno hoče spomenik. Običajno igra izkušene, ostarele, odslužene, patetične bejzboliste, polne barskih filozofemov in intelektualizmov, na katere pa se bejbe lepijo kot muhe. A iskreno rečeno, Costner vedno izgleda tako, kot da je že zdavnaj sklenil, da se bo poročil s sabo. Težko boste našli igralca, ki bi se znal bolj smiliti samemu sebi. Kar verjetno pride od gledanja slabe televizije. Ali pa od patentnega urada. In zdaj se vprašajte: bi morala Amerika svojo usodo zaupati takemu človeku? Bi mu vi zaupali svoje življenje?

Hej, še celo Joan Allen, ki so jo v preteklosti mučili serijski morilci, republikanci in Richard Nixon, trikrat premisli, preden klone, pa igra le lik, le Terry Wolfmeyer, predmestno mater samohranilko, ki ji je mož pobegnil z mlajšo Švedinjo, tako da je ostala edina skrbnica štirih uporniških, problematičnih, jeznih hčerk - ena je na faksu, druga noče na faks, tretja hoče biti balerina, četrta pa teži z neke sorte video inštalacijo. Hja, Terry - utelešenje jezne gospodinje - je v vojni z vsemi štirimi, z odsotnim možem in s sabo. Običajno hkrati. Zato pije, kadi in preklinja. Kar seveda pomeni, da je zrela za randi s Kevinom Costnerjem, nekdanjim bejzbolskim asom, ki trenutno patetiko, svetobolje in letargijo utaplja v alkoholu, toda da bi izgledal bolj transcendentno, nastopa tudi v neki detroitski radijski oddaji. In oh, včasih da kak avtogram. Najraje bi ga dal sebi. Njuni flirti so prekopirani iz golfistične romantične komedije Za vsako ceno, v vseh ostalih elementih - v tesnobi zgornjega srednjega razreda, emocionalnem izsiljevanju, paniki srednjih let, kozmični disfunkcionalnosti Americane in histeričnem tragediziranju zamujenih priložnosti - pa tale remix melodrame, sage in soap-opere tako flirta z Obdobjem nežnosti, da manjka le še Jack Nicholson, da bi zmenedžiral vso to jezo.

ZADRŽAN