Anthony Zimmer

Kdo je Anthony Zimmer? Francoski kriminalec - megakriminalec. Hudo je karizmatičen, absolutno nezgrabljiv in zelo iskan. Kot Keyser Soze. Policija napenja vse sile in vse niti, da bi ga staknila, a ostaja praznih rok. Kot da se je ugreznil v tla. Pomagal ne bi niti Mr. Memory. In pomislite - tip je največja pralnica denarja v Evropi. Od Rusije do Bermudov. Da pa bi za sabo zabrisal vse sledi, je spremenil tudi identiteto - in to dobesedno: kirurgi so mu preoblikavali obraz, pa tudi glas so mu kirurško predelali, tako da zdaj nihče ne ve, kako izgleda in zveni. Anthony Zimmer je fantomski in neviden - heh, tako kot Maček, skrivnostni, fantomski, nevidni tat, ki v Hitchcocokovem filmu Ujeti tatu (1955) “terorizira” Azurno obalo. In tu na sceno stopi Francois Taillandier (Yvan Attal), pravkar ločeni, nič hudega sluteči prevajalec, mali človek - neke sorte Robert Donat iz Devetintridesetih stopnic (1935)... Robert Cummings iz Saboterja (1942)... James Stewart iz Moža, ki je preveč vedel (1956)... Cary Grant iz Severa/severozahoda (1959)... ali pa Henry Fonda iz Napačnega moža (1957)... okej, naključni, nepomembni, povrečni slehernik, banana, mož brez posebnosti, ki se pri Hitchcocku vedno nenadoma - ponesreči in pomotoma - znajde v središču Zgodovine, v žrelu največje zarote vseh časov.

Francoisa, ki hoče počitnice preživeti na Azurni obali, namreč na vlaku, tako ljubem Hitchcocku, zapelje seksi, atraktivna, sofisticirana, luksuzna in fatalna Chiara (Sophie Marceau), sicer Zimmerjeva muza, ki hoče očitno s tem po malem zapeljati tudi policijo - in še preden rečete Hitch, okrog Francoisa že švigajo krogle, morilci, trupla, specialci in gangsterji, ki mislijo, da se je Anthony Zimmer končno samorazkril.

Francois je v očeh svojih mnogih preganjalcev kriv - v hipu, ko se je pustil zapeljati neznani ženski, je postal mož, ki preveč ve. Jasno, njegova “krivda” je le navidezna - a po drugi strani, prav Hitchcock je že davno poskrbel, da je tudi nedolžnost vedno le navidezna. Rečeno bolj plastično: v hipu, ko Francois zgrabi trnek, ki mu ga vrže trg (hej, preživi vikend z mano - v hotelu Carlton!), se nanj zvrne kompleten trg v vsej svoji represivnosti - podobno kot se je kompleten trg zvrnil na Moža, ki je preveč vedel, na Jamesa Stewarta... ee, na Rogerja Thornhilla, reklamnega agenta, tržnega manipulatorja, ki je kriv, še preden sploh kaj naredi. Adijo individualizem - kolektiv ga hoče zase! Anthony Zimmer ni rimejk kakega partikularnega Hitchcockovega filma, ampak resnobno eleganten in nevsiljiv rimejk hitchcockovskega esprija s twistom.

ZA -