Herbie - S polnim gasom

Avtomobilom se včasih zmeša. V najstniški sci-fi odisejadi Idaho Transfer, ki jo je leta 1975 režiral Peter Fonda, ljudi uporabljajo kot gorivo. V šokerjih Dvoboj, The Car, Kristina, Killdozer, Maximum Overdrive - oh, in kar jih je še - pa ljudi ne potrebujejo več niti za gorivo. Tu vzamejo avtomobili življenje v svoje roke - in te roke so zelo svojeglave, srhljive, morilske, kanibalske. Življenje ljudi, odvisnih od avtomobila, postane pekel. Odvisnost od avtomobila je pekel, so v en glas sporočali vsi ti šokerji. Toda vedno ni bilo tako. Leta 1969 je Disney v svet zapeljal film Ah, ta čudoviti avto (The Love Bug), ki je postal največji hit leta - prehitel je vse, tudi danes neprimerno bolj referenčne filme. Barbra Streisand, Steve McQueen, Robert Redford, Paul Newman, Dustin Hoffman in Clint Eastwood so se morali umakniti Herbieju, hrošču, ki za razliko od ostalih Disneyjevih junakov ni bil žival, ampak avto. Volkswagen. Ne bi mogli reči, da ni bil svojeglav in da svojega življenja ni vzel v svoje roke, toda hej, njegova emancipacija je bila v popolni rimi z žensko in črnsko emancipacijo - ljudi je imel rad. Vedno jim je priskočil na pomoč in vedno je stal ob strani tistim, ki so potrebovali hitro, noro, a varno vožnjo, zaradi katere je postal nepozaben.

Herbie je bil good guy. Kot John Wayne. In malce uporniški - ker pa je bil James Dean že mrtev, je Dean Jones, ki je igral Herbiejevega partnerja, že s svojim imenom poskrbel, da uporniške zveze ni bilo mogoče spregledati. Če je bilo treba, je vozil v dveh kosih, kar pa je imelo le bežno in nebistveno zvezo s politično, socialno in kulturno shizofrenijo, ki je tedaj vetrila zrak. Volkswagen, Hitlerjev avto, je postal tako popularen, da so se Judje malce kasneje - v Lumetovem filmu Zbogom, Braverman - z njim odpeljali na pogreb. K nam je prišel šele leta 1972, toda zlojzal vse, razen danske Mazurke v postelji. Jasno, sledila je truma nadaljevanj. In ko je presahnil, je presahnil tudi volkswagen - avto, ki mu ne gre v filmu, tudi na cesti ni imel več kaj iskati. Zdaj se reč začenja znova - daleč od česa, kar bi dišalo po fenomenu. Herbie - S polnim gasom je le tipični družinski film, kar pomeni, da je polepljen z reklamami. "Plasiranju" produktov ni ne konca ne kraja. Ni kaj, veselica - za staro in mlado.

Je pa res, da je najnovejši Herbie prvi Herbie, ki je izkoristil digitalno revolucijo - prebujno oprsje, s katerim razpolaga Lindsay Lohan, kraljica Disneylanda, naj bi namreč po testnih projekcijah na zahtevo varuhov družinskih vrednot digitalno retuširali... ee, zmanjšali. A po drugi strani, to, da se glavna junakinja piše Peyton, pomeni, da prihaja iz idilične, čiste, rajske Amerikane, ki jo seks vedno škandalizira - tako kot se je to dogajalo v Mestecu Peyton. In Lindsay Lohan - alias Maggie Peyton - rešuje prav družinske vrednote. Punca prihaja iz poštene dirkaške družine, ki pa ji ne gre najbolje - bitko s pokvarjenimi, modernističnimi dirkači, kakršen je Trip (Matt Dillon), izgublja. Toda ko za rojstni dan dobi starega hrošča, letnik '63, in ko se potem izkaže, da ta magični hrošč misli s svojo glavo (česar za ostale junake tega filma ne bi mogli reči), da je torej čisto utelešenje svobodne volje, se začne njena dirkaška kariera - ulice, demolition derby in NASCAR postanejo knjiga moralnih vrlin. Umazani so kaznovani, čisti pa nagrajeni. Arhaični, predpotopni just-do-it Herbie izgleda sicer kot romantični pes, toda med dobrim in zlim loči tako dobro kot Bush, zato postane nepogrešljivi družinski član. Brez mame gre - brez avta pa ne. Avto lahko vedno potegneš s smetišča - in glej, no, tudi iz avta lahko vedno potegneš smetišče.

PROTI