Beneški trgovec

Al Pacino v Beneškem trgovcu tako pretirava, kot da hoče iztiriti dekado. Ali pa kar stoletje, dvajseto ali šestnajsto - vseeno. Dvajseto stoletje je itak le replika šestnajstega, vsaj sodeč po Shakespeareovem Beneškem trgovcu, ki je zgodba o trgovini, denarju, kroženju denarja, kreditih, profitu, finančnih piramidah, predsodkih in nestrpnosti, skratka - o ekonomiji in njeni ideologiji. Bassanio (Joseph Fiennes) si hoče pri prijatelju Antoniu (Jeremy Irons), beneškem trgovcu, sposoditi denar, s katerim bi “kupil” nevesto, prelepo Porzijo (Lynn Collins), toda Antonio, ki ima ves denar vezan na trgovske ladje, se je prisiljen obrniti na Shylocka (Pacino), “oderuškega” Juda, ki denar posoja z obrestmi, sicer svojega največjega sovražnika, ki mu denar na koncu posodi, resda brezobrestno, ne pa tudi brezpogojno - če Antonio denarja ne bo mogel vrniti, mu lahko Shylock odreže funt mesa.

In ker gre Antoniu potem vse narobe, pride Shylock po svoj kos mesa. Beneški trgovec, za nekatere antisemitski tekst, za druge kritika antisemitizma, je smrtno resna farsa o ljudeh, ki jih povezuje le denar, spopadu dveh finančnih sistemov, judovskega in krščanskega, getoizaciji manjšine (Judje), ki ogroža novi “krščanski” ekonomski red, in brutalni nestrpnosti, ki je stranski produkt tega novega ekonomskega reda, tega novega sistema kroženja denarja, čigar stranski produkt pa sta tudi Shylockova groteskna, paranoidna sla po maščevanju in homofobija - Antonio se mora odreči Bassaniu, svoji veliki ljubezni, če pač hoče, da bo denar normalno krožil in trg normalno funkcioniral. Kroženje denarja je v novem ekonomskem redu tesno povezano s kroženjem žensk, ki ga geji ovirajo - istospolnost vodi v bankrot.

ZA -