Doom

Ja, Doom je posnet po video igrici. In ne izgleda slabo - za film, posnet po video igrici. Hočem reči, Doom je zelo dobra ekranizacija video igrice. Kar seveda pomeni, da je narejen za fane te video igrice - za osebke, ki jo igrajo. In tu je problem: zakaj bi fanom video igrice Doom snemali še filmsko verzijo te igrice? Fan lahko namreč to igrico le gleda, ne more pa se vanjo vključiti - na potek ali pa rezultat ne more vplivati. Film ne omogoča tiste interakcije, ki jo omogoča igrica. Ste kdaj gledali koga, ki igra video igrico? Njemu je prihajalo, vi pa ste zehali - gledanje video igrice, ki je ne igraš sam, je čisti dolgčas. In tudi gledanje video igrice, ki je sploh ne moreš igrati, je čisti dolgčas. Jasno, film Doom je taka video igrica: hiperaktivna, ne pa tudi interaktivna. Začne se na Marsu, kjer gre na lepem vse narobe - znanstvenike v raziskovalnem kompleksu napade nevidno Zlo. Kaj zdaj?

Znanstvenikom sicer uspe kompleks zapečatiti... ee, karantenizirati, kar pa jih ne odreši - treba se bo vrniti nazaj v kompleks in pobrati prelomne, insiderske znanstvene podatke. Kdo bo to storil? Znanstveniki? Ne, ampak elitni marinci, specializirani za hitre taktične posege - vojska je že tradicionalni koalicijski partner znanosti. Brez vojske ni znanosti - in brez znanosti ni vojske. Še huje, konzervativni filmi nam vedno sporočajo: znanost obstaja zaradi vojske - in vojska obstaja zaradi znanosti. Doom, na glavo postavljen Osmi potnik, izživi vse te fantazije: marinci, ramboidni die-hard avtomati, ki jih vodi The Rock, karizmatični rezime politično korektne multikulturnosti, vletijo v klavstrofobični kompleks, vstopajo v hodnike, sale in laboratorije ter serijsko pobijajo demonične pošasti. Kdor jih pobije vse, preživi. Search & destroy. Za pošasti, ki so očitno naslednja stopnja evolucije, ti je itak vseeno - z njimi nisi bil seznanjen, kot se spodobi. A po drugi strani, tudi z marinci nisi bil seznanjen, kot se spodobi. Marinci po vsaki misiji rečejo, da so se vrnili iz pekla, saj veste, “Faludža je bila pekel” in podobno - no, kompleks, v katerega vletijo v filmu Doom, je pravi Pekel, navsezadnje, pošasti, ki ogrožajo človeštvo, so produkt genetskega inženiringa, ki skuša zamenjati Boga, kar je za konzervativno, biblično ideologijo nesprejemljivo. Produkt genetskega inženiringa je lahko le nekaj pošastnega, demoničnega, antibožjega - dobro je le tisto, kar je ustvaril Bog.

PROTI