Norčije z Dickom in Jane
Fun with Dick and Jane, 2005
Aha - Norčije z Dickom in Jane. Pogledate plakat in se vprašate: kje hudiča je Jane? Na plakatih je namreč le Dick - Jim Carrey. Je spet oboje - I & Me, Dick & Jane? Ne, le Jane je Tea Leoni - in s Teo Leoni ni mogoče prodajati filma, ki ima v naslovu ime Jane. Tea Leoni ni Julia Roberts. Še huje, Tea Leoni ni niti Jane Fonda. Norčije z Dickom in Jane so rimejk komedije, v kateri sta leta 1977 igrala George Segal in Jane Fonda. Jasno, na plakatu sta bila oba. George Segal je bil tedaj resda še vedno George Segal, toda nikoli ni bil Jim Carrey. Jane Fonda, ki je bila Jim Carrey, pa tedaj ni bila več Jane Fonda z začetka sedemdesetih, hočem reči, ni bila več “Hanoi Jane” - pred njo so bile sicer še angažirane, aktivistične vloge (npr. Julia, Vojakova vrnitev, Kitajski sindrom), toda prav z Norčijami je najlepše pokazala, da se je prilagodila, da je svoj radikalizem zmehčala in da ni Patty Hearst. V Norčijah se je norčevala iz svojega prejšnjega, radikalnega, militantnega imidža. Dick in Jane sta bila dobro situirani vseameriški zakonski par - Dick ima dobro službo, Jane je hausfrau. Toda nekega lepega dne Dicka odpustijo, alternativ ni, socialni sistem je preveč zapleten, da bi ga speljala na svoj mlin, tako da jima ne preostane drugega, kot da se odločita za rop. Rešiti skušata svoj dom, svoj status, svojo pravico do konzumiranja. In ko se Jane prelevi v roparko, izgleda kot parodija Patty Hearst, kot parodija one bogate, magnatske dedinje, ki so jo radikalci, Simbionistična osvobodilna armada, ugrabili in prelevili v militantno roparko “Tanjo” - in ki potem za svoje dejanje, za svoj radikalizem, ni hotela prevzeti odgovornosti. Nisem kriva, nič nimam z njimi, izprali so mi možgane - prisilili so me!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Aha - Norčije z Dickom in Jane. Pogledate plakat in se vprašate: kje hudiča je Jane? Na plakatih je namreč le Dick - Jim Carrey. Je spet oboje - I & Me, Dick & Jane? Ne, le Jane je Tea Leoni - in s Teo Leoni ni mogoče prodajati filma, ki ima v naslovu ime Jane. Tea Leoni ni Julia Roberts. Še huje, Tea Leoni ni niti Jane Fonda. Norčije z Dickom in Jane so rimejk komedije, v kateri sta leta 1977 igrala George Segal in Jane Fonda. Jasno, na plakatu sta bila oba. George Segal je bil tedaj resda še vedno George Segal, toda nikoli ni bil Jim Carrey. Jane Fonda, ki je bila Jim Carrey, pa tedaj ni bila več Jane Fonda z začetka sedemdesetih, hočem reči, ni bila več “Hanoi Jane” - pred njo so bile sicer še angažirane, aktivistične vloge (npr. Julia, Vojakova vrnitev, Kitajski sindrom), toda prav z Norčijami je najlepše pokazala, da se je prilagodila, da je svoj radikalizem zmehčala in da ni Patty Hearst. V Norčijah se je norčevala iz svojega prejšnjega, radikalnega, militantnega imidža. Dick in Jane sta bila dobro situirani vseameriški zakonski par - Dick ima dobro službo, Jane je hausfrau. Toda nekega lepega dne Dicka odpustijo, alternativ ni, socialni sistem je preveč zapleten, da bi ga speljala na svoj mlin, tako da jima ne preostane drugega, kot da se odločita za rop. Rešiti skušata svoj dom, svoj status, svojo pravico do konzumiranja. In ko se Jane prelevi v roparko, izgleda kot parodija Patty Hearst, kot parodija one bogate, magnatske dedinje, ki so jo radikalci, Simbionistična osvobodilna armada, ugrabili in prelevili v militantno roparko “Tanjo” - in ki potem za svoje dejanje, za svoj radikalizem, ni hotela prevzeti odgovornosti. Nisem kriva, nič nimam z njimi, izprali so mi možgane - prisilili so me!
Jane Fonda je bila mehka verzija Patty Hearst - in tudi mehka verzija njenega sprenevedanja, njenega izogibanja odgovornosti, njenega samozatajevanja. Hja, Norčije so bile politični film, politična izjava Jane Fonda, njeno slovo od revolucije, obenem pa so bile tudi signal, da sta se kontrakultura in nova levica dokončno sesuli - Patty Hearst je bila njuna karikatura. Nič, ženske so se iz vojne, s kontrakulturne fronte, vrnile domov - v kuhinjo, pač tja, kjer jih ima patriarhat najraje. In rimejk Norčij to le potrdi: ženske ni zdaj več niti na plakatu. Kot rečeno, tam je le Jimbo, ki je za nastop dobil 20 ali pa 30 milijonov dolarjev, igra pa tipa, ki na lepem ostane brez službe. Dick in Jane - okej, Jimbo in Tea Leoni - imata vse: hiško v ugledni soseski, otroka, psa, latino služkinjo, hipoteko, pravico do konzumiranja. Toda bajna korporacija, pri kateri službuje Dick, nenadoma bankrotira - v slogu Enrona. Rekli boste, hej, Dick je imel gotovo kje kake delnice - šur, toda imel jih je v matični korporaciji. Saj veste, kot uslužbenci Enrona. In ko se izkaže, da Amerika ni socialna država, Dicku in Jane ne preostane drugega, kot da postaneta Bonnie & Clyde (Bill & Hillary, Sonny & Cher) - in heh, rop se izplača. Rop je temelj kapitalizma, srce deregulirane družbe, mantra prostega trga. Toda ironično, na koncu se vse zvede na direktorje korporacije, ki so krivi za vse nesreče - njihov pohlep pogublja “male ljudi”. Jimbo je tu šifra za “male ljudi” - za uslužbence in delničarje Enrona. “Bili smo dobri ljudje, pa so nas zajebali!” Iskreno rečeno, če direktorji korporacij ne bi bili tako pohlepni, ne bi bilo rimejka Norčij z Dickom in Jane. In seveda - če direktorji korporacij ne bi bili tako pohlepni, ne bi bilo Jima Carreyja.
PROTI -
