Capote

Leta 1959 sta Perry Smith and Dick Hickock v kansaškem mestecu Holcomb pobila štiričlansko družino Clutter - leta 1965 so ju obesili. Naslednje leto je Truman Capote, liberalni zapeljivec, salonski dandy in kultni showman, do tedaj najbolj znan po Zajtrku pri Tiffanyju, objavil Hladnokrvno, prelomni neožurnalistični roman, v katerem je popisal ozadje tega brutalnega umora. Capote, ki ga igra Philip Seymour Hoffman, opasan s pisateljico Harper Lee (Catherine Keener) in - telefonsko - s svojim ljubimcem Jackom (Bruce Greenwood), se na kraju zločina znajde takoj po zločinu: malce vohlja, ker hoče napisati članek za revijo New Yorker, toda ko podkupljive, vodljive lokalne oblasti pustijo, da pride v stik s Smithom (Clifton Collins, jr.), v katerem začuti delček “sebe” (kot da sta zrasla v isti hiši in potem izstopila skozi različna vrata), se mu zazdi, da je v tej zgodbi knjiga, ameriški epos... ee, “Veliki ameriški roman”.

Ni čudno, heh, v tej “zgodbi” sta dve veliki ameriški temi: prvič, ameriški razredni resentiment - morilca prihajata iz deklasiranega, ranjenega, užaljenega, dezorientiranega ameriškega trebuha, družina Clutter pa uteleša idilični srednji razred, ki je ujel ameriški sen in ameriško “normalnost”, in drugič, ameriško patološko nasilje - ameriški razredni resentiment se nikoli ne konča z revolucijo, ampak z množičnim umorom. Ko Capotea ta “zgodba” tako obsede, da ji posveti 6 let svojega življenja, nehote doda še tretjo veliko temo - ameriško bizarno fasciniranost nad nasiljem. Še več, da bi čim bolje preštudiral svoja “lika”, Smitha in Hickocka (Mark Pellegrino), jima najde celo novega odvetnika - eksekucijo hoče preložiti, njuni življenji podaljšati. Capote po romanu Hladnokrvno, ki je postal steber “novega žurnalizma”, ni več napisal nobenega romana - njegova “kreacija” ga je požrla.

ZELO ZA -