14. 4. 2006 | Mladina 15 | Kultura | Film
Zadnji udarec
Match Point, 2005
Woody Allen se je naveličal New Yorka, sebe, retro egotripov in komične nevroze - Zadnji udarec je triler, ki se začne kot kak roman Patricie Highsmith, nadaljuje kot kak roman Henryja Jamesa in konča kot Dreiserjeva Ameriška tragedija. Chris (Jonathan Rhys-Meyers), luzer, patološki šarmer, nekdanji teniški igralec, ki zdaj inštruira londonski jet-set, nima sreče, dokler se ne sprijatelji s Tomom (Matthew Goode), playboyem iz bogate družine. Tako namreč spozna Tomovo sestro Chloe (Emily Mortimer), s katero se potem poroči. Ne iz ljubezni, ampak iz potrebe - imeti hoče le več sreče.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
14. 4. 2006 | Mladina 15 | Kultura | Film
Woody Allen se je naveličal New Yorka, sebe, retro egotripov in komične nevroze - Zadnji udarec je triler, ki se začne kot kak roman Patricie Highsmith, nadaljuje kot kak roman Henryja Jamesa in konča kot Dreiserjeva Ameriška tragedija. Chris (Jonathan Rhys-Meyers), luzer, patološki šarmer, nekdanji teniški igralec, ki zdaj inštruira londonski jet-set, nima sreče, dokler se ne sprijatelji s Tomom (Matthew Goode), playboyem iz bogate družine. Tako namreč spozna Tomovo sestro Chloe (Emily Mortimer), s katero se potem poroči. Ne iz ljubezni, ampak iz potrebe - imeti hoče le več sreče.
Toda ko se parazitsko prilepi na elegantno, kultivirano, arty, magnatsko družino, ugotovi, da se je nanjo prilepila tudi Nola (Scarlett Johansson), ameriška falirana igralka, Tomova zaročenka, ki ima na moške tako “močan” vpliv, da ni še nihče svojega denarja zahteval nazaj. Socialna parazita se vnameta, jasno, skrivaj, agonično in nevarno, toda ko Nola zanosi in ko obsedeni Chris izračuna, da bi z njeno pro-life trmo izgubil svoj “prostor na soncu”, sklene, da bo Nolo, femme fatale, kakršnih je mrgolelo v starih filmih noir, preigral s svojim dreiserjevskim impulzom in jo makiavelistično prelevil v “kolateralno škodo” ameriške patologije.
ZA +
