13. 7. 2006 | Mladina 28 | Kultura | Film
Podzemlje - evolucija
Underworld: Evolution, 2006
“Spopad civilizacij” je nova velika filmska stvar. O tem ni zdaj več nobenega dvoma. Lepo prosim: ekranizacijam “spopada civilizacij” ni ne konca ne kraja. Videli ste ga celo v aseptični Da Vincijevi šifri (spopad dveh krščanstev), pa tudi v vzgojnem mjuziklu Ulični tango (spopad dveh Amerik). In vidite ga lahko v spotovskem, epileptičnem, bučnem, disonantnem stampedu Podzemlje - Evolucija, nadaljevanju Podzemlja (2003), v katerem se udarijo vampirji in volkodlaki. Da pa slika ne bi bila preveč manihejska, obstaja med obojimi, med vampirji in volkodlaki, tudi vmesna cona upanja in strpnosti - Michael (Scott Speedman), ljubimec seksi vampirke Selene (Kate Beckinsale), je namreč mešanec, napol vampir in napol volkodlak. Je pa res, da nas skuša film impresionirati bolj s fotogenično vampirko kot pa z mešancem, kar daje slutiti, da so mešanci le slepa ulica evolucije in da je prihodnost vendarle v totalni vojni med vampirji in volkodlaki, med Dobrim in Zlim, le da je v krvi, ki teče, tokrat več kot sicer.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
13. 7. 2006 | Mladina 28 | Kultura | Film
“Spopad civilizacij” je nova velika filmska stvar. O tem ni zdaj več nobenega dvoma. Lepo prosim: ekranizacijam “spopada civilizacij” ni ne konca ne kraja. Videli ste ga celo v aseptični Da Vincijevi šifri (spopad dveh krščanstev), pa tudi v vzgojnem mjuziklu Ulični tango (spopad dveh Amerik). In vidite ga lahko v spotovskem, epileptičnem, bučnem, disonantnem stampedu Podzemlje - Evolucija, nadaljevanju Podzemlja (2003), v katerem se udarijo vampirji in volkodlaki. Da pa slika ne bi bila preveč manihejska, obstaja med obojimi, med vampirji in volkodlaki, tudi vmesna cona upanja in strpnosti - Michael (Scott Speedman), ljubimec seksi vampirke Selene (Kate Beckinsale), je namreč mešanec, napol vampir in napol volkodlak. Je pa res, da nas skuša film impresionirati bolj s fotogenično vampirko kot pa z mešancem, kar daje slutiti, da so mešanci le slepa ulica evolucije in da je prihodnost vendarle v totalni vojni med vampirji in volkodlaki, med Dobrim in Zlim, le da je v krvi, ki teče, tokrat več kot sicer.
Karizmatični vampir Marcus (Tony Curran), ki na položaju megalomanskega diabolika št. 1 zamenja Viktorja in ki je - za razliko od Michaela - volkodlak le “po duši”, namreč kri spremeni v časovni stroj: ko prelije kri, lahko potuje po spominih svojih žrtev, in to daleč nazaj, vse tja do srednjega veka, kjer tičijo vse največje, najbolj šokantne in najbolj nesmrtne skrivnosti. Kul ideja, si rečete, toda to je obenem tudi vse. Veliki diabolik je prekratke sape - in še krajše vizije. Prehitro se ustavi - ne gre do konca. Hej, če se že ravno tako muči, bi lahko vsaj izkoristil priložnost in odpotoval še malce bolj nazaj, saj veste, tja nekam proti letu nič, tako da bi se vsi skupaj, ljudje, vampirji, volkodlaki in mešanci, enkrat za vedno prepričali, ali je Jezus Kristus res umrl na križu, ali se je res poročil z Marijo Magdaleno, ali je imel res hčerko Saro in ali se je Sara res pritepla v merovinško dinastijo. A po drugi strani, z vidika filma, ki tako neutolažljivo slavi regeneracijo (vse beštije v nedogled “ponovno vstajajo”), je vprašanje, ali je Jezus Kristus umrl na križu, le retorično.
ZADRŽAN
