Pirati s Karibov 2 - Mrtvečeva skrinja

Will (Orlando Bloom) in Elizabeth (Keira Knightley) sta tik pred poroko, toda njun “da” pade v vodo, ko skušajo britanske kolonialne oblasti prek njiju priti do lenobnega, frivolnega, prepitega, pikaresknega kapitana Jacka Sparrowa (Johnny Depp), karibskega štoparja, ki ima magični kompas, s katerim je mogoče najti Mrtvečevo skrinjo. Do tega, kar je v tej skrinji, pa ne skušajo priti le Britanci, karibska ljubimca in ekscentrični kapitan, ampak tudi kopica grotesknih frakcij - živih, mrtvih, napol mrtvih in ljudožerskih, vključno z “leviatansko” frakcijo Letečega Holandca, ki prihaja iz morskih globin in ki tudi izgleda tako. Tam, pod vodo, so privzeli obliko hobotnic, lignjev, jastogov in drugih morskih beštij - to niso več okostnjaki, ki se jim ponoči zmeša, ampak kalamari, ki izgledajo kot Looney Tunes v kostumu osmega potnika

Hja, Pirati s Karibov 2 bodo verjetno letošnji največji hit. Zdijo se samoumevni, toda v resnici so le posledica dejstva, da v Hollywoodu nihče nič ne ve. Ne pozabite: prvi Pirati s Karibov so bili globalni megahit, ki ga skoraj ni bilo. Ko so pri Disneyju leta 2002 ugotovili, da je čas, da po Vaških medvedih posnamejo še kak film, ki bi temeljil na tej ali oni atrakciji iz Disney Worlda, so sklenili, da posnamejo film po “Piratih s Karibov”. Nič velikega, nič posebnega, nič usodnega, niti ne za multiplekse, ampak direkt za dvd. Potem so malce mleli in sklenili: ne, posnemimo ga raje za multiplekse. Idejo - in neke sorte scenarij - so poslali Jerryju Bruckheimerju, megalomanskemu producentu, kralju in ideologu multipleksov, ki je Disneyju pridelal nekaj globalnih megahitov, recimo Alcatraz, Armagedon in Pearl Harbor. Bruckheimer ima dobro znano poetiko: Produciram le filme, ki bi jih hotel tudi sam gledati! In tega, kar so mu poslali, ne bi hotel gledati. Je pa slišal, da Ted Elliott in Terry Rossio, scenarista Shreka, že lep čas prodajata scenarij za piratski film, ki ga noče nihče kupiti, kaj šele uslišati. Niti Disney. Ni čudno: v njunem prekletem scenariju so bili pirati de facto prekleti, prekletstva pa se lahko znebijo le tako, da ukradeni zaklad vrnejo - ko ga vrnejo, se lahko končno prepustjo večnemu počitku. Ali bolje rečeno: njun scenarij je skušal z infuzijo paranormalnih, gotskih, grozljivih elementov sam žanr - piratski film - na novo izumiti. Kar je bilo Bruckheimerju všeč.

Toda kot je izračunal, bi prenova žanra stala 120 milijonov dolarjev, kar ni bilo všeč Disneyju, ki seveda ni mogel pozabiti, da je piratski žanr že zdavnaj crknil in da so vsi piratski film v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih mastno propadli, vse tja od Otoka (1980), v katerem je igral Michael Caine, prek Piratov (1986), ki jih je režiral Roman Polanski, pa do Krvavega otoka (1995), ki ga je Renny Harlin prelevil v akcijski testosteronsko-estrogenski ringelšpil. Ko pa je Disney po hudih mukah in dolgem teženju požrl orjaški proračun in prenovo žanra in ko je Johnny na-Disneyja-sem-alergičen- toda-voljan-sem-igrati-v-Disneyjevem-fil mu -ki-bi-ga-hoteli-gledati-moji-otroci Depp pristal, da bo igral kapitana Jacka Sparrowa, se je Disneyjevo ubijanje Piratov s Karibov šele začelo. Depp je namreč prvo branje scenarija priredil v svojem mračnem, death-gotskem, klavstrofobičnem, zakajenem losangeleškem nočnem klubu Viper. Prišla je ekipa, prišli so igralci - in seveda, prišli so Disneyjevi šefi, ki so se že itak počutili slabo, čeljust pa jim je dokončno strmoglavila, ko so nekaj dni kasneje zagledali Deppov make-up, saj veste, zlate zobe, zalisce, močno senčilo za oči in pleteno bradico. Ne, izgledal ni niti kot Errol Flynn niti kot Burt Lancaster, ampak protidisneyjevsko... ee, kot Marlon Brando, ki impersonira Keitha Richardsa, ki je tik pred odhodom na detoksikacijo in rehabilitacijo. Disney je bil šokiran: najel je najbolj seksi igralca na svetu, dobil pa je Keitha Richardsa! Zdaj, v Piratih s Karibov 2, je Depp še bolj to, kar je bil v Piratih s Karibov - izgleda pač kot Marlon Brando, ki impersonira Keitha Richardsa, ki je med potjo na detoksikacijo in rehabilitacijo padel z eksotičnega drevesa. In tudi prenova žanra se nadaljuje - drugi Pirati imajo še manj rešpekta do malih živali, mrtvih ljudi, Disneyjevih vrednot in žanrskih klišejev kot prvi. Še celo Keira Knightley je bolj perverzna. Film gre za Deppom: groteskna, vse bolj absurdna levitev drugih Piratov je le produkt levitve Deppove grotesknosti. Grand Guignol, ki vključuje tudi govoreče glave, iztaknjene oči in torturo, le raste in raste, zato niti ne čudi, da se film kar vali in vali, kot kak matinejski serial, in da se očitno ne bo ustavil, dokler ne bo konec tretjega, sklepnega dela te trilogije, s katero je Johnny Depp reformatiral Disneyjev “zaklad”.

ZA