Prekletstvo družine Bell

Prekletstvo družine Bell izgleda tako, kot da bi se dogajalo v sedemdesetih: v njem igrata Donald Sutherland in Sissy Spacek, zvezdnika sedemdesetih, njuno hčerko, pubertetnico Betsy (Rachel Hurd-Wood), pa nenadoma nekaj obsede - v sedemdesetih se je pubertetnicam to stalno dogajalo. Za kazen - ker so skrenile, ker so grešile, ker niso spoštovale patriarhalnih, božjih postav. Betsy obsede zato, ker je stara 14 let, flirta pa z učiteljem - heh, in po malem tudi s svojim vrstnikom. Mala promiskuitetnica torej - Lolita.

Pričakovali bi sicer, da se bo poltergeist, ki je videti kot psihedelični light-show iz sedemdesetih, spravil nad učitelja ali pa njenega očeta, ki je užalil lokalno veščo, toda mučiti začne njo. Najprej kakopak le šepeta, hrope in škrta, huh, kot kak spolni nadlegovalec, potem pa je vsako noč huje, tako da se zdi, kot da jo hoče res posiliti. Problem je seveda v tem, da se Prekletstvo ne dogaja v sedemdesetih, ampak na začetku 19. stoletja, kamor so ga očitno postavili zato, ker so upali, da bodo klišeji, ki so bili v sodobnnem miljeju preigrani že do nezavesti in do popolne dehidracije, v kostumih izgledali manj klišejsko, nemara že kar originalno. Toda Prekletstvo, posneto po “resničnih dogodkih” (po edinem primeru, “ko je duh povzročil smrt človeka”), je le emtivijevski šoker s “šokantnim razkritjem”, ki se ga vidi tisoč akrov daleč.

PROTI