Podvodna deklica

Cleveland Heep (Paul Giamatti), osamljeni, depresivni upravnik nekega ekscentričnega filadelfijskega stanovanjskega kompleksa, v bazenu odkrije bejbo po imenu Story (Bryce Dallas Howard), za katero se izkaže, da je podvodna deklica iz Modrega sveta, neke sorte pravljičnega, paralelnega sveta. Okej, ali pa srednjega sveta, kajti film potem, ko ju zbližuje, tolkiensko razvije kompletno mitologijo, kozmogonijo in zoologijo sveta, iz katerega bejba, ta luč na koncu tunela, prihaja. In to kvazibiblično, infantilno, prisiljeno izmišljanje novih izrazov, novih svetov in novih bitij ima M. Night Shyamalan za pripovedovanje... ee, Story-telling.

Podvodna deklica izgleda kot tipični Shyamalanov film: prvič, zgodba je zelo počasna, atmosferska, mučna, paranoidna, rahlo letargična, kozmično mistična, celo anemična, občasno tudi dolgočasna, in drugič, na koncu čakate na veliki preobrat, na šokantni twist, ki je tako tipičen za njegove filme. Saj se spomnite velikega obrata v Šestem čutu: Bruce Willis je v resnici mrtev! Ali pa v Nezlomljivem: Bruce Willis je v resnici stripovski superjunak, Samuel L. Jackson pa stripovski superdiabolik, ki je zrežiral vse nesreče. Ali pa v Znamenjih: Bog obstaja! Finalni obrati v Shyamalanovih filmih so bili tako nepričakovani in tako lucidno za lase privlečeni, da so postali že skoraj pregovorni - če se je kak film končal z zelo presenetljivim obratom, so vsi rekli le, hej, to je tako kot v Šestem čutu. Shyamalanovi obrati so postali Shyamalanov trademark, njegov avtorski podpis.

Toda ironično, v Podvodni deklici ni nepričakovanega, presenetljivega, šokantnega finalnega preobrata. Obrat je torej v tem, da ni obrata. Šok je v tem, da ni šoka. Ali bolje rečeno, Shyamalan je logiko obrnil: Podvodna deklica se začne z nepričakovanim, presenetljivim, šokantnim obratom - moški sreča podvodno deklico. Drži, Shyamalan, ki se ima za rojenega pripovedovalca (ee, Story-tellerja) in ki bi filmske kritike najraje pobil, bi lahko to “skrivnost” zadržal do konca - svoj metafilm bi lahko končal s šokantnim razkritjem, da je lady in the water, v katero se zaljubi Heep, v resnici podvodna deklica. Toda očitno si je rekel: hej, če to naredim, se mi bodo vsi smejali! Lepo prosim: le zakaj bi bilo razkritje, da podvodne deklice res obstajajo, kaj bolj smešno od razkritja, da Bog res obstaja?

ZADRŽAN