Mali otroci
Little Children, 2006
Če hoče režiser pokazati “lepoto po ameriško” ali pa “bulvar zlomljenih sanj”, potem film postavi v predmestje, v ta ultimativni lager “ameriškega sna”. Predmestje je kraj, kamor gredo ljudje zato, da bi se “normalizirali”. Kraj, kjer se lahko končno pravljično skrijejo - kjer lahko uspešno hlinijo, da so ugledni državljani, zgledni družinski ljudje in neoporečni puritanci, obenem pa ob računalniku drkajo z damskimi hlačkami na glavi. Predmestje je smetišče nevroz, strahov, tesnob, paranoje, potlačenih želja, dvoličnosti in nestrpnosti, toda to smetišče je interaktivno - nevroze, strahove, tesnobe, paranojo, potlačene želje, dvoličnost in nestrpnost dela še bolj kreativne. In Mali otroci, ki jih je v obliki ledene pravljice - okej, antipravljice - posnel Todd Field, režiser filma V pasti, pokažejo, da normalnost, ki jo slavi in časti predmestje, rojeva pošast.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Če hoče režiser pokazati “lepoto po ameriško” ali pa “bulvar zlomljenih sanj”, potem film postavi v predmestje, v ta ultimativni lager “ameriškega sna”. Predmestje je kraj, kamor gredo ljudje zato, da bi se “normalizirali”. Kraj, kjer se lahko končno pravljično skrijejo - kjer lahko uspešno hlinijo, da so ugledni državljani, zgledni družinski ljudje in neoporečni puritanci, obenem pa ob računalniku drkajo z damskimi hlačkami na glavi. Predmestje je smetišče nevroz, strahov, tesnob, paranoje, potlačenih želja, dvoličnosti in nestrpnosti, toda to smetišče je interaktivno - nevroze, strahove, tesnobe, paranojo, potlačene želje, dvoličnost in nestrpnost dela še bolj kreativne. In Mali otroci, ki jih je v obliki ledene pravljice - okej, antipravljice - posnel Todd Field, režiser filma V pasti, pokažejo, da normalnost, ki jo slavi in časti predmestje, rojeva pošast.
Na javni bazen, kjer se v glavnem shajajo ženske-matere, ki čakajo na poznopopoldansko ali večerno vrnitev svojih herojev, do zob zaposlenih mož, zahajata tudi Sarah (Kate Winslet) in Brad (Patrick Wilson). Jasno, oba sta poročena, oba imata otroka, oba čakata na svoja uspešna, do zob zaposlena partnerja, oba sta zapostavljena, oba kipita od frustriranosti, zdolgočasenosti in socialne irelevantnosti - in oba izgledata kot gospa Bovary. Kot seks, ki čaka, da se zgodi.
Njen mož, Gregg Edelman, je masturbant (hja, tisti s hlačkami na glavi), njegova žena, Jennifer Connelly, pa je arogantna mrha, kar pomeni, da sta v popolni rimi z lokalno favno, ki bi se lahko udeležila tekmovanja “Kdo ima večjo skrivnost” in ki dokazuje, da sta imela Freud in Reich prav, toda ko se na vidiku pojavi lokalni “pedofil” (Jackie Earle Haley), sicer mamin sine, ekshibicionistična verzija Normana Batesa, se vsem tem kantam socialnih disfunkcij, nevroz, nestrpnosti in zatrtega fašizma odpoka. In mali otroci? Vsekakor, mali otroci so kolateralna škoda te predmestne mentalitete, toda poanta Malih otrok, posnetih po romanu Toma Perrotte, je drugje: v predmestje se ljudje razvijajo nazaj. Predmestje je prizorišče antievolucije, slepi člen evolucije. Predmestje odrasle infantilizira. Prisili jih, da v sebi odkrijejo otroka, ki je fašist. In film je v tem smislu tako precizen in tako didaktičen, da izgleda že kot parodija filmov o predmestju.
ZA +
