15. 5. 2007 | Mladina 19 | Kultura | Film
Goyeve prikazni
Goya's Ghosts, 2006
Miloš Forman ima vse - sebe, kar ni mala stvar, francoskega scenarista Jean-Paula Carriera, ki je napisal mnoge Bunuelove klasike (Lepotica dneva, Diskretni šarm buržoazije, Fantom svobode itd.), prestižne igralce (Natalie Portman, Javier Bardem, Stellan Skarsgaard), zgodbo o geniju (Francisco Goya) in špansko inkvizicijo, toda Goyeve prikazni izgledajo kot prikazen, ki bi jo lahko ljubile le prikazni. Okej, Goyeve prikazni izgledajo kot kostumski telefilm, kot adaptacija kakega romana, pod katero bi bil lahko podpisan kdorkoli. Puristi, ki prisegajo v “teorijo avtorjev”, bodo kakopak rekli, da je to tipični, če ne že kar kvintesenčni Formanov film. Vsi filmi, ki jih je Forman posnel po Letu nad kukavičjim gnezdom, se dogajajo v preteklosti - tako Amadeus in Valmont kot Lasje, Ljudstvo proti Larryju Flyntu in Človek na Luni. In glej, no - tudi Goyeve prikazni se dogajajo v preklosti. Dalje, filmi, ki jih je Forman posnel po Slačenju, vključno z Letom nad kukavičjim gnezdom, govorijo o izjemnih osebnostih, hja, o genijih, ki jim ne pustijo, da bi se izrazili, in ki jih skušajo ustaviti. In glej, no - španski slikar Francisco Goya, ki ga igra Stellan Skarsgaard, je le anticipacija Amadeusa, Larryja Flynta in Andyja Kaufmana.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
15. 5. 2007 | Mladina 19 | Kultura | Film
Miloš Forman ima vse - sebe, kar ni mala stvar, francoskega scenarista Jean-Paula Carriera, ki je napisal mnoge Bunuelove klasike (Lepotica dneva, Diskretni šarm buržoazije, Fantom svobode itd.), prestižne igralce (Natalie Portman, Javier Bardem, Stellan Skarsgaard), zgodbo o geniju (Francisco Goya) in špansko inkvizicijo, toda Goyeve prikazni izgledajo kot prikazen, ki bi jo lahko ljubile le prikazni. Okej, Goyeve prikazni izgledajo kot kostumski telefilm, kot adaptacija kakega romana, pod katero bi bil lahko podpisan kdorkoli. Puristi, ki prisegajo v “teorijo avtorjev”, bodo kakopak rekli, da je to tipični, če ne že kar kvintesenčni Formanov film. Vsi filmi, ki jih je Forman posnel po Letu nad kukavičjim gnezdom, se dogajajo v preteklosti - tako Amadeus in Valmont kot Lasje, Ljudstvo proti Larryju Flyntu in Človek na Luni. In glej, no - tudi Goyeve prikazni se dogajajo v preklosti. Dalje, filmi, ki jih je Forman posnel po Slačenju, vključno z Letom nad kukavičjim gnezdom, govorijo o izjemnih osebnostih, hja, o genijih, ki jim ne pustijo, da bi se izrazili, in ki jih skušajo ustaviti. In glej, no - španski slikar Francisco Goya, ki ga igra Stellan Skarsgaard, je le anticipacija Amadeusa, Larryja Flynta in Andyja Kaufmana.
Goya, znan po Usmrtitvi branilcev Madrida, Saturnovem infanticidu in Goli Maji (oh, in Oblečeni Maji), sicer slika stebre španske družbe, vključno s kraljem Carlosom IV (Randy Quaid), kraljico Mario Luiso (Blanca Portillo) in z Lorenzom (Javier Bardem), velikim manipulatorjem in stebrom inkvizicije, toda obenem je tudi disident - skrivaj namreč dela slike, ki so karikature, parodije, kritike španske družbe in njenih stebrov, tudi cerkvenih. Da je genij, vemo po tem, da se dajejo pri njem portretirati vsi razredi, zgornji in spodnji, kralji in punce iz nižjih, trgovskih slojev, recimo Ines (Natalie Portman), ki pa se ji kmalu zgodi Abu Grajb - ker se fundamentalistični inkviziciji zazdi, da punca simpatizira z judovsko kabalo, jo butnejo v “chamber of torture”, na katero je inkvizicija zelo ponosna. Tortura daje rezultate - hej, gre za nacionalno varnost! Čakajte, da Napoleon izvede invazijo na Španijo - in to brez resolucije Združenih narodov. Aha, Forman je šel v 18. stoletje, da bi dobil alegorijo Busheve Amerike, te skrčke manihejskega populizma, absolutne moči, krščanskega fundamentalizma, torture, grotesknega makiavelizma in kolateralne škode. Kar je čudno: po alegorijo Busheve Amerike bi lahko šel v Bushevo Ameriko. Da se je zatekel k ezopskemu jeziku, ne preseneča - očitno ima občutek, da živi v policijski državi. V takšni, iz kakršne je nekoč emigriral. Le zakaj ne? Inkvizicija tu izgleda le kot anticipacija Stasija.
ZADRŽAN
