Avtoštopar

The Hitcher, 2007

Sezone rimejkov se nadaljujejo z Avtoštoparjem, rimejkom kultnega pigmalionskega šokerja, ki je leta 1986 za avtoštop naredil to, kar je Žrelo naredilo za morje. Mama je namreč poslej svojemu sinu vedno zabičala: Ne vozi ponoči! In če že voziš ponoči, v avto ne jemlji neznancev! In če že v avto jemlješ neznance, jih ne jemlji bogu za hrbtom! Vsekakor, v Avtoštoparju je bilo celo tankanje bencina igranje z življenjem. Rimejk Avtoštoparja, ki je bil za happy end preveč ciničen in nihilističen, sodi v tisto linijo kloniranja, ki oživlja šokerje iz sedemdesetih. Kot ste opazili, je Hollywood zadnje čase rimejkiral že kopico šokerjev iz sedemdesetih - Teksaški pokol z motorko, Opazujemo te, Zoro živih mrtvecev in tako dalje. Problem je seveda v tem, da so bili originali teh šokerjev posneti v sedemdesetih, ki so zdaj že relativno oddaljena, medtem ko je originalni Avtoštopar še relativno svež, okej, tako svež, da se zdi, kot da bi bil posnet danes, ne pa pred dvajsetimi leti.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Sezone rimejkov se nadaljujejo z Avtoštoparjem, rimejkom kultnega pigmalionskega šokerja, ki je leta 1986 za avtoštop naredil to, kar je Žrelo naredilo za morje. Mama je namreč poslej svojemu sinu vedno zabičala: Ne vozi ponoči! In če že voziš ponoči, v avto ne jemlji neznancev! In če že v avto jemlješ neznance, jih ne jemlji bogu za hrbtom! Vsekakor, v Avtoštoparju je bilo celo tankanje bencina igranje z življenjem. Rimejk Avtoštoparja, ki je bil za happy end preveč ciničen in nihilističen, sodi v tisto linijo kloniranja, ki oživlja šokerje iz sedemdesetih. Kot ste opazili, je Hollywood zadnje čase rimejkiral že kopico šokerjev iz sedemdesetih - Teksaški pokol z motorko, Opazujemo te, Zoro živih mrtvecev in tako dalje. Problem je seveda v tem, da so bili originali teh šokerjev posneti v sedemdesetih, ki so zdaj že relativno oddaljena, medtem ko je originalni Avtoštopar še relativno svež, okej, tako svež, da se zdi, kot da bi bil posnet danes, ne pa pred dvajsetimi leti.

Jasno, rimejk skuša biti originalen, zato Jim (Zachary Knighton) v avtu ni več sam - ne, ko pelje čez Novo Mehiko, mu družbo dela Grace (Sophia Bush), njegova bejba, ki ga hoče predstaviti svojim prijateljem. Ker pa nista videla Avtoštoparja, v avto vzameta napetega, lunatičnega, asocialnega avtoštoparja, Johna Ryderja (Sean Bean), ki se začne z njima igrati, toda Jim in Grace imata tako malo smisla za humor, da ga vržeta iz avta, čemur sledi pikantna razstava trupel, za katero poskrbi razigrani Ryder, čigar smisel za humor pa postane kmalu tako črn, da policija misli, da sta Jim in Grace serijska morilca. Na srečo se pojavi policaj, ki ima občutek, da je avtor vseh teh morbidnih impresionističnih inštalacij nekdo drug - nič, policaj je očitno edini, ki je videl Avtoštoparja. Pa še on se ga zelo medlo spominja. In glede na to, da se že originala tako medlo spominja, bo rimejk zanesljivo takoj pozabil. Originalni Avtoštopar je bil triler o morilcu, ki skuša dokazati, da ne obstaja, in žrtvi, ki išče dokaze, da obstaja - rimejk Avtoštoparja pa je film, ki skuša dokazati, da obstaja. A po drugi strani: dvomim, da je oni policaj v resnici sploh videl Avtoštoparja - trik je verjetno le v tem, da se mu zdita Jim in Grace za serijska morilca preprosto preveč neumna.

PROTI