1. 7. 2007 | Mladina 25 | Kultura | Film
Slo-vidvd-borza
Elegantni, elegični, delikatni, eliptični vestern, v katerem spremljamo tihožitno romanco med malim, obupanim podjetnikom McCabeom (Warren Beatty), tipičnim pistolerosom s “preteklostjo”, ki v zakotno rudarsko mestece pripelje hazard in prostitucijo, in ambiciozno bordelsko madame Miller (Julie Christie), ki med patriarhatom in prostituiranjem vidi zelo tanko mejo, tam nekje na zasneženem, blatnem severozahodu, na prelomu stoletja, ki ga je s svojo karizmatično kamero - in z ožgano, rumenkasto, ozlačeno, sepijasto fotografijo, produktom “flashinga” - ujel Vilmos Zsigmond. McCabe leta 1901 po svoji viziji - in ob štiklih Leonarda Cohena - ustanovi mesto, Presbyterian Church, malo imigrantsko “komuno”, alternativno, tako rekoč hipijevsko skupnost, ki lepo prosperira in ki jo skuša potem kupiti brezdušna, brezosebna rudarska korporacija, alegorija pohlepnega, dereguliranega kapitalizma. Ker pa McCabe svoje “vizije” noče prodati ali kompromitirati, pade v sneg. Film ne žaluje za umiranjem divjega zahoda, ampak za oživljanjem tiste Amerike, ki bi morala že davno umreti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
1. 7. 2007 | Mladina 25 | Kultura | Film
Elegantni, elegični, delikatni, eliptični vestern, v katerem spremljamo tihožitno romanco med malim, obupanim podjetnikom McCabeom (Warren Beatty), tipičnim pistolerosom s “preteklostjo”, ki v zakotno rudarsko mestece pripelje hazard in prostitucijo, in ambiciozno bordelsko madame Miller (Julie Christie), ki med patriarhatom in prostituiranjem vidi zelo tanko mejo, tam nekje na zasneženem, blatnem severozahodu, na prelomu stoletja, ki ga je s svojo karizmatično kamero - in z ožgano, rumenkasto, ozlačeno, sepijasto fotografijo, produktom “flashinga” - ujel Vilmos Zsigmond. McCabe leta 1901 po svoji viziji - in ob štiklih Leonarda Cohena - ustanovi mesto, Presbyterian Church, malo imigrantsko “komuno”, alternativno, tako rekoč hipijevsko skupnost, ki lepo prosperira in ki jo skuša potem kupiti brezdušna, brezosebna rudarska korporacija, alegorija pohlepnega, dereguliranega kapitalizma. Ker pa McCabe svoje “vizije” noče prodati ali kompromitirati, pade v sneg. Film ne žaluje za umiranjem divjega zahoda, ampak za oživljanjem tiste Amerike, ki bi morala že davno umreti.
Kapsule
Skrivnostna sled: Film o dveh čarodejih (Hugh Jackman & Christian Bale), ki v viktorijanski dobi, na prelomu stoletja, tekmujeta v tem, kdo bo izdelal boljšo iluzijo - iluzijo, s katero bo nategnil, premagal, ponižal, “ubil” in ubil drugega. Skrivnostna sled - po malem triler, po malem psihodrama, po malem teater absurda, po malem Grand Guignol, po malem šekspirjanska tragedija, po malem metafilm - gre zelo daleč, da trika ne bi razkrila, toda lepo ujame čas agoničnega, tesnobnega, analognega iluzionizma, ki ga je povozil film.
Harry Potter in kamen modrosti: V tem filmu je debitiral HP, fant, ki računa izključno na čarovnije. Neogotski sturm-und-drang za otroke. Daniel Radcliffe.
Ljubezen v Las Vegasu: Elvis Presley dirka, smuča, dirka, ljubi, dirka, pleše in poje "Come On, Everybody". Retro rokerija. Letnik '64. Plus Ann-Margret.
Poslednji Mohikanec: Daniel Day-Lewis je Hawkeye, vse skupaj si je izmislil James Fenimore Cooper, posnel pa Michael Mann. Kinetični predvestern.
Chisum: John Wayne je good guy, ki civilizira Billyja the Kida in zbrca korupcijo v okrožju Lincoln. Lahkotni vestern. Letnik '70. Plus Ben Johnson.
Cahill - Zvezni šerif: John Wayne disciplinira sina, ki prestopi na temno stran Sile. Vestern generacijskega konsenza. Letnik '73. Plus Gary Grimes.
Calamity Jane: Doris Day je pompozna, trmoglava, fantovska revolverašica, ki komaj čaka na udomačitev. Kavbojski antifeministični mjuzikl. Letnik '53.
