26. 9. 2007 | Mladina 38 | Kultura | Film
28 tednov pozneje
28 Weeks Later, 2007
V filmu 28 dni pozneje, ki ga je ne tako davno posnel Danny Boyle, avtor Trainspottinga, so se Britanci prelevili v zombije. Apokaliptična infekcija je ustvarila novo deželo živih mrtvecev. Danes, 28 tednov pozneje, je Britanija spet čista - zombije so pustili, da so pomrli od lakote. Kar seveda pomeni, da je Britanija zrela za ponovno kolonizacijo. In res, Britance, ki so invazijo preživeli, začnejo vračati domov, toda počasi in previdno - najprej jih naselijo na otoke, nedaleč od Londona. Med njimi so tudi Don Harris (Robert Carlyle), ki je svojo okuženo ženo, zombificirano Alice (Catherine McCormack), pustil kar tam, med zombiji, zaradi česar še vedno ne more spati, in njegova dva otroka, Andy in Tammy, ki pa se na očetovo veliko grozo izmuzneta v London, domov, kjer v nesreči odkrijeta košček nepričakovane sreče - svojo mater, ki je resda okužena, toda živa. Njen imunski sistem je očitno vzdržal zombifikacijo. Kar ni dobra novica le zanju in za očeta, ampak tudi za znanost, ki meni, da bi bilo treba Alice ohraniti pri življenju, jasno, v raziskovalne namene - hej, lahko bi bila ključ do magičnega cepiva proti tej apokaliptični infekciji! Toda vojska ima o tem ločeno mnenje: Alice je treba likvidirati. Po hitrem postopku. Saj veste, za vsak primer.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
26. 9. 2007 | Mladina 38 | Kultura | Film
V filmu 28 dni pozneje, ki ga je ne tako davno posnel Danny Boyle, avtor Trainspottinga, so se Britanci prelevili v zombije. Apokaliptična infekcija je ustvarila novo deželo živih mrtvecev. Danes, 28 tednov pozneje, je Britanija spet čista - zombije so pustili, da so pomrli od lakote. Kar seveda pomeni, da je Britanija zrela za ponovno kolonizacijo. In res, Britance, ki so invazijo preživeli, začnejo vračati domov, toda počasi in previdno - najprej jih naselijo na otoke, nedaleč od Londona. Med njimi so tudi Don Harris (Robert Carlyle), ki je svojo okuženo ženo, zombificirano Alice (Catherine McCormack), pustil kar tam, med zombiji, zaradi česar še vedno ne more spati, in njegova dva otroka, Andy in Tammy, ki pa se na očetovo veliko grozo izmuzneta v London, domov, kjer v nesreči odkrijeta košček nepričakovane sreče - svojo mater, ki je resda okužena, toda živa. Njen imunski sistem je očitno vzdržal zombifikacijo. Kar ni dobra novica le zanju in za očeta, ampak tudi za znanost, ki meni, da bi bilo treba Alice ohraniti pri življenju, jasno, v raziskovalne namene - hej, lahko bi bila ključ do magičnega cepiva proti tej apokaliptični infekciji! Toda vojska ima o tem ločeno mnenje: Alice je treba likvidirati. Po hitrem postopku. Saj veste, za vsak primer.
Film nas v tem trenutku spomni na histerične, paranoidne hladnovojne šokerje iz petdesetih, recimo na Stvor (1951), v katerem na Severnem tečaju strmoglavi leteči krožnik z orjaško, agresivno, smrtonosno pošastjo, brezčutno frankensteinsko kombinacijo vegetacije, robota in vampirja, ki se hrani s krvjo in ki sproži burno polemiko med vojsko in znanostjo: znanost hoče pošast ohraniti, vojska pa jo hoče likvidirati. Vojska ima prav: pošast pokonča znanstvenika. In tudi v filmu 28 tednov pozneje ima znanost prav: še preden je polemike konec, žena že okuži moža, ki se prelevi v zombija, kar Britanijo spet prelevi v deželo živih mrtvecev. Le da so zdaj posledice hujše: vojska med živimi, “normalnimi” ljudmi in zombiji ne loči več - vse je treba pobiti. Vsi so pač sumljivi. Vsi ljudje so potencialni zombiji. Da postanejo ljudje res povsem neločljivi od zombijev, poskrbi tudi Juan Carlos Fresnadillo, avtor filma Intacto, ki kamero ves čas tako šejka, da se film spodvije v histerično vrtoglavico invazije, kanibalizma, okupacije, kolateralne škode, “Zelene cone”, lažne “končane misije”, zavožene vojne proti terorju, propadle ponovne izgradnje in spodletele repatriacije, v kateri demokracija v kaos mutira tako hitro kot Irak.
ZA
