26. 9. 2007 | Mladina 38 | Kultura | Film
Slo-vidvd-borza
Če bi radi videli film, ki se v gnevu ozira na politiko, potem si poglejte epski dokumentarec Ko so nasipi popustili, "rekviem v štirih dejanjih", v katerem se Spike Lee v gnevu ozira na ameriško politiko, ki je tako arogantno izdala postkatrinski New Orleans. Spike Lee, avtor mnogih sodobnih klasik (Malcolm X, Do the Right Thing, Jungle Fever), je že itak vedno jezen, toda tokrat je tako jezen, da v film spusti tudi vso neinhibirano jezo prebivalcev New Orleansa, kar pomeni, da je pred vami prava Katrina jeze, ki ne udari le vseh običajnih osumljencev, kot so Bush, Dick Cheney, Michael Chertoff (minister za domovinsko varnost) in Michael Brown (šef urada za izredne razmere), ampak tudi vse lokalne politike, od župana in guvernerke do šefa policije in vojske, ki so se na katastrofo odzvali približno tako, kot se odzove publika, ki gleda film katastrofe - v glavnem so gledali in navijali za belce. Težko je reči, kaj je vrhunec tega dokumentarca, ker vsi glasovi, ki jih slišite, zvenijo urgentno, kot klici na pomoč, toda glas, ki poudari, da so nekatere nasipe razstrelili zato, da bi zaščitili bogate belske soseske, vendarle izstopa. Box, štirje diski, plus Leejev avdio komentar in "peto dejanje", 105-minutni epilog.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
26. 9. 2007 | Mladina 38 | Kultura | Film
Če bi radi videli film, ki se v gnevu ozira na politiko, potem si poglejte epski dokumentarec Ko so nasipi popustili, "rekviem v štirih dejanjih", v katerem se Spike Lee v gnevu ozira na ameriško politiko, ki je tako arogantno izdala postkatrinski New Orleans. Spike Lee, avtor mnogih sodobnih klasik (Malcolm X, Do the Right Thing, Jungle Fever), je že itak vedno jezen, toda tokrat je tako jezen, da v film spusti tudi vso neinhibirano jezo prebivalcev New Orleansa, kar pomeni, da je pred vami prava Katrina jeze, ki ne udari le vseh običajnih osumljencev, kot so Bush, Dick Cheney, Michael Chertoff (minister za domovinsko varnost) in Michael Brown (šef urada za izredne razmere), ampak tudi vse lokalne politike, od župana in guvernerke do šefa policije in vojske, ki so se na katastrofo odzvali približno tako, kot se odzove publika, ki gleda film katastrofe - v glavnem so gledali in navijali za belce. Težko je reči, kaj je vrhunec tega dokumentarca, ker vsi glasovi, ki jih slišite, zvenijo urgentno, kot klici na pomoč, toda glas, ki poudari, da so nekatere nasipe razstrelili zato, da bi zaščitili bogate belske soseske, vendarle izstopa. Box, štirje diski, plus Leejev avdio komentar in "peto dejanje", 105-minutni epilog.
Kapsule
300: Spektakularni ringelšpil adrenalina & testosterona, mečev & sandalov, slow-motiona & digitalne artificielnosti, samorilskega besa & estetike dekapitacije, lepih smrti & mučeniškega mačizma, pompozne bestialnosti & brutalne iniciacijske ritualistike, naoljene homofobije & lunatičnega seksizma, bojevniškega švicanja & homerotičnega narcizma, metroseksualnega poziranja & stilizirane norosti, PlayStation ekscesnosti & iskanja glorije, wagnerjanske resnobnosti & stripovskega sturm-und-dranga, zrolan v legendo o bitki pri Termopilah, kjer se 300 Špartancev upre preurejanje Bližnjega vzhoda.
Umri pokončno - Trilogija: Ko je Reagan fural vojno proti komunizmu, so teroristi prihajali iz povsem druge smeri: v filmu Umri pokončno, enem izmed najboljših akcijskih filmov vseh časov, je zahodnoevropeska banda rop prelevila v napol vojaško, napol teroristično operacijo. Nadaljevanji, Umri pokončno 2 in Umri pokončno 3, sta to le dopolnili, pa četudi je vmes Belo hišo prevzel Bill Clinton in četudi je prve zobe kazala že tudi al-Kajda. Si predstavljate, koliko pred svojim časom bi bil film Umri pokončno 3, če bi scenaristi med teroriste, ki ugrabijo Wall Street, zrinili Osamo bin Ladna?
Aleksander Veliki: Vzpon, vzpon in vzpon najbolj slavnega Makedonca. Klasični kostumski spektakel via Robert Rossen. Letnik '56. Richard Burton.
