Kar naenkrat

A Tout de Suite, 2004

Kindovor je zdaj, pod novim, uravnoteženim menedžmentom, očitno tako neuravnovešen, da ni več sposoben poslati niti signala, da je na program poslal kak nov film, zato boste film Kar naenkrat ujeli le še za rep. Nič hudega. Itak niste nič zamudili, pa tudi Benoit Jacquot, francoski veteran, ki je kariero začel leta 1974, heh, z režijo Millerjevega TV intervjuja z Jacquesom Lacanom, je videl že precej boljše čase. Kar naenkrat je črno-beli film o romantični obsedenosti, toda v zgodbi o francoski boemki iz dobro situirane družine (Isild Le Besco), ki se znajde na interkontinentalnem on-the-road begu s svojim fantom (Ouassini Embarek), maroškim roparjem-cum-morilcem, ni nič urgentnega.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Kindovor je zdaj, pod novim, uravnoteženim menedžmentom, očitno tako neuravnovešen, da ni več sposoben poslati niti signala, da je na program poslal kak nov film, zato boste film Kar naenkrat ujeli le še za rep. Nič hudega. Itak niste nič zamudili, pa tudi Benoit Jacquot, francoski veteran, ki je kariero začel leta 1974, heh, z režijo Millerjevega TV intervjuja z Jacquesom Lacanom, je videl že precej boljše čase. Kar naenkrat je črno-beli film o romantični obsedenosti, toda v zgodbi o francoski boemki iz dobro situirane družine (Isild Le Besco), ki se znajde na interkontinentalnem on-the-road begu s svojim fantom (Ouassini Embarek), maroškim roparjem-cum-morilcem, ni nič urgentnega.

Preden ji kapne, da sta multikulturalizem in razredna solidarnost slaba pretveza za novovalovsko kršitev pravne države, sta že v Grčiji, ki nihilizem že tradicionalno slabo prenaša. Vse, kar dobite, je avtohtona Francozinja, ki gre na trip, da bi izkusila svobodo - potem se vrne domov. Za razliko od maroškega “vsiljivca”, ki odigra le koristnega idiota njene egoistične svobode - zanj poti domov ni. Obstaja le zato, da bi legitimiral njen liberalni, altruistični, multikulturni pogled na svet.

(Kinodvor)

ZADRŽAN