Gasilca pred oltarjem

Chuck (Adam Sandler) in Larry (Kevin James) sta newyorška gasilca. Verjetno sta gasila tudi 11. september. Chuck se prilepi na vsako bejbo, ki pride mimo, Larry pa je še vedno prilepljen na svojo pokojno ženo, ki ga je prelevila v samohranilca dveh otrok. Kar je zoprno: Larry je pač gasilec, tako da je stalno v smrtni nevarnosti. In če bi ga kak požar nenadoma pokopal, bi njegova otroka ostala brez vseh zavarovalniških beneficij, kajti zadnji rok za prenos svojih beneficij na otroka je zamudil. Služba, žalovanje in hektična vzgoja so ga preprosto preveč okupirali. Sam tako vidi le eno možnost: da s Chuckom hlinita, da sta geja, ki živita v partnerstvu. Če bi se njemu slučajno kaj zgodilo, bi njegovo penzijo dobil Chuck, ki bi lahko potem vzdrževal njegova otroka.

Chuck, hetero frik in homofob, je ostro proti temu aranžmaju, toda na koncu popusti, ker mu je Larry enkrat prej rešil življenje. In tako se Chuck in Larry prijavita kot geja, upajoč, da ostali tega ne bodo zvedeli. Saj veste, kakšni so ljudje. Toda ko pošljejo inšpektorja (Steve Buscemi), ki naj bi preveril, če je njuna zveza legitimna in če sta res upravičena do vseh beneficij, se morata preleviti v Elvisa gejevske impersonacije. S tem seveda na lastni koži izkusita, kako je to, če si gej. Ljudje ju nenadoma vidijo v povsem drugačni luči.

Komedija Gasilca pred oltarjem ni poziv k strpnosti do gejev, ampak poziv k posmehovanju gejem. To tudi ni komedija, ki bi kazala, kako tanka je meja med heteroseksualnostjo in homoseksualnostjo, ampak komedija, ki izgleda kot homofobični vic o gejih. Še huje, sporočilo tele šarade se glasi: ne šikanirajte geja, kajti lahko se izkaže, da je v resnici heteroseksualec! Oh, še huje - lahko se izkaže, da je v resnici homofob, “eden izmed nas”.

PROTI -