Neustrašna

Travisu Bicklu se je v Taksistu zdelo, da se New York spreminja v kanalizacijo, iz katere lezejo pošasti. In to je v njem prebudilo vigilantsko verzijo Oskarja Schindlerja: če odrešiš eno človeško bitje, rešiš cel svet. Travis sklene, da bo odrešil Jodie Foster - ostale “smeti” pobije. Jodie Foster, večna žrtev popkulture (Obtožena, Soba za paniko, Pogrešana na letalu), zdaj v Neustrašni - v vlogi Erice Bain, poetične in angažirane radijske voditeljice, ki ugotovi, da “mesto pred našimi očmi izginja” - krene po njegovi poti. Povsod preži nasilje - v New Yorku nisi več nikjer varen.

Prerokba izpolni samo sebe, toda ne zgodi se ji to, kar se je zgodilo Travisu, ampak to, kar se je v filmu Death Wish zgodilo Paulu Kerseyju: nasilneži v Centralnem parku do smrti pretepejo njenega fanta, njo pa butnejo v komo. Ko se vrne, se v njej prebudi Rudy Giuliani s pridihom Paula Kerseyja in Travisa Bickla: mesto hoče očistiti. Mikrofon zamenja s pištolo, za sabo pušča trupla, prelevi se v vigilantko, toda njena transformacija ni samoumevna - Erica je multikulti liberalka, ki ve, da temu, kar počne, aplavdira le desnica.

Tudi Paul Kersey je bil liberalec, le da se ni zavedal, da na to, kar počne, obstajata dva pogleda. Erica se tega v vsakem trenutku zaveda, kar daje filmu tisto antiorgiastično kompleksnost, ki je vigilantski filmi običajno ne premorejo. Neustrašna implementira mučno, perverzno, vedno ignorirano dilemo liberalnega pogleda na nasilje: kaj boš storil, če te skuša kdo ubiti in če imaš možnost, da ti ubiješ njega - boš žrtvoval njega ali sebe? Kaj boš počel s svobodo, ki ti jo daje dilema? Boš svobodo objel in pristal na logiko, da “lahko vsakdo postane morilec”, ali pa se boš izogibal situacijam, v katerih bi lahko svobodo prakticiral? Boš žrtvoval svobodo ali strah?

ZA