Instalacija ljubezni

Instalacija ljubezni je slovenski film, zato ne preseneča, da ja bad guyu ime Vasko. Ne, Vasko (Brane Završan), japijevski lastnik klavnice, verjetno junak tranzicije, ki ne ljubi umetnosti, tu definitivno ni zato, da bi ga publika ljubila: Vasko ima palačo, ki izgleda kot umetnina, ženo Mojco (Bernarda Oman), ki ljubi pravo umetnost, hčerko, ki ljubi alter umetnost, in sina, ki ljubi tujko, ki je ne ljubi nihče. Mojca, ki jo ta tipični slovenski aranžma poganja na rob živčnega zloma, je tu zato, da jo publika ljubi, še zlasti ko sklene, da se bo skušala romantično zaplesti z Milošem (Igor Samobor), svojim eks, zdaj svetovno znanim umetnikom, kraljem instalacij, ki živi zelo po svoje, svobodno in brez kake posebne odgovornosti.

Resda tudi on tu ni zato, da bi ga publika ljubila, toda Mojca, zbiralka umetnosti, kljub temu misli, da sta si po več kot dvajsetih letih pavziranja še vedno usojena. Problem je v tem, da Miloš ne misli, da sta si usojena - v njej vidi le frustrirano, zdolgočaseno, zafnano sponzorušo srednjih let, ki je dala denarju prednost pred umetnostjo.

Še huje: Mojca se moti, ko misli, da je v filmu zato, da bi jo publika ljubila - Mojca nima pojma, da nastopa v filmu, v katerem ni nihče zato, da bi ga publika ljubila. Ne da je kaj drugačen Šenk (Branko Jordan), mladi slikar, svetovni fenomen, na katerega se prilepi. Like, ki nastopajo v tem filmu, bi lahko ljubila le publika, ki ljubi telenovele. Mojca je le “dober material”. In nič več. Če bi hotela, da jo publika ljubi, bi morala vedeti, da so njene reakcije - njene emocije, njeni tiki, njeni izbruhi, njena kriza, njene romantične fantazije, njeno iskanje “prave ljubezni”, njeno varanje, njeno maščevanje ipd. - le funkcije telenovele. Bolj ko je zaljubljena, bolj je artificielna. Bolj ko je artificielna, bolj je slepa. Bolj ko je slepa, bolj je Esmeralda. In bolj ko je Esmeralda, bolj nima pojma, da nastopa v Trumanovem showu, čigar niti - ob Milošu in njeni hčerki, njegovi študentki - vleče ta, ki je v Sloveniji za to najbolj kvalificirana: Desa Muck.

Instalacija ljubezni je parodija slovenskega kiča, slovenskega odzivanja na tele-formate, slovenskega konzumiranja, slovenskega turbo čustvovanja, slovenskega izgubljanja stika z realnostjo in razlogov, zakaj se Sloveniji tako lepo podajo vrtni palčki in zakaj je v Sloveniji ljubezen tako izgubljena.

ZA