Smo imeli revolucijo ali ne?

Romunski filmi so v zadnjih letih - predvsem po Smrti gospoda Lazarescuja - za prepoznavnost in mednarodni ugled Romunije naredili več, kot bi zanjo naredilo predsedovanje Evropski uniji. Vraga, za Romunijo so naredili več, kot bi zanjo naredilo deset zaporednih predsedovanj Evropski uniji. Romunski filmi so nova velika stvar - zmagovalci prestižnih festivalov, topika debat, ljubljenci kritikov.

Komedijo Smo imeli revolucijo ali ne? podžiga le eno vprašanje: smo imeli revolucijo ali ne? Ali natančneje: so se protestniki v neki ruralni romunski vukojebini 22. decembra 1989, ko je padel Ceausescu, na glavnem trgu zbrali pred 12:08 ali po 12:08? Če so se zbrali pred 12:08, potem smo revolucijo imeli - če pa so se zbrali šele po 12:08, potem revolucije nismo imeli.

Če so se na glavnem trgu zbrali šele po 12:08, pomeni, da so se le pavlovsko odzvali na vrenje v Bukarešti, da so torej oportunistično počakali, da je Ceausescu odšel iz Romunije, kar se je zgodilo ob 12:08. Toda preiskava o tem, ali je ta vukojebina imela revolucijo ali ne, je formatirana: poteka namreč v okviru šlampastega TV showa, v katerem voditelj, pompozni, ne ravno kompetentni Virgil (Teodor Corban), v zgodbah svojih dveh gostov, upokojenca in profesorja zgodovine, ter gledalcev, ki se javljajo v program, išče luknje, ki obstoj revolucije kompromitirajo.

A po drugi strani, frustracije in depresivnost Romunov, huda kolateralna škoda dereguliranega trga, turbo draginja, socialno nazadovanje in vse hujše vegetiranje, ki jih oplazi film, kažejo, da revolucija ni nekaj, kar so Romuni že imeli, ampak nekaj, kar bodo šele imeli.

(Cankarjev dom)

ZA