Ameriški gangster

Da so ameriški gangsterski filmi dejansko filmi o ameriškem kapitalizmu, vemo že vse od prvih velikih ameriških gangsterskih filmov, kakršni so bili Državni sovražnik, Mali Cezar in Mož z brazgotino. Spomnite se le Botra, ki je bil v tem smislu že tako didaktičen, da je postal idealni vodič za direktorje ameriških korporacij: med napotki, po katerih se mora ravnati gangster, in napotki, po katerih se mora ravnati direktor, ni nobene razlike. Razlog več, da gangsterski filmi izgledajo kot parodije kapitalizma - in da podzemlje izgleda kot parodija korporacije.

Za začetek, vsi dobro vemo, da korporacije brutalno, stoično in brezčutno odpuščajo delavce: tudi Frank Lucas (Denzel Washington), Ameriški gangster, harlemski narko baron, brutalno, stoično in brezčutno “odpušča” ljudi, le da v tem - v logistiki eksekucije - pretirava, kot da bi hotel reči, hej, tudi korporacije bi to počele, če bi si upale. Gangsterski filmi zato vedno izgledajo kot parodije - in kritike - korporativne legalnosti. Dobro tudi vemo, kako morilsko korporacije obračunavajo druga z drugo, kako brezobzirno se borijo za trg in kako mafijsko se trudijo, da bi ga čim bolj deregulirale. Natanko to počne Frank Lucas, le da konkurence ne ubija le figurativno ali pa poslovno, ampak dobesedno, kot da bi hotel reči, hej, dereguliranost trga in kapitalistični neoliberalizem sta le strahopetni repliki podzemlja.

Ameriški gangster je zgodba o resnični osebi, Franku Lucasu, ki je kapitalistični laissez-faire speljal na svoj mlin. Najprej je bil bodyguard in protežiranec harlemskega gangsterja, po njegovi smrti je prevzel rolodex in imperij, spretno izrival konkurenco, svojo tržno nišo pa ujel, ko je začel v sedemdesetih poslovati z indokitajskim “Zlatim trikotnikom” - in to direktno, brez posrednikov. Specifično: sam je šel v “Zlati trikotnik”, sam je sklenil kupčijo in sam je potem poskrbel, da so narko pošiljke v Ameriko - v času vietnamske vojne - prihajale zavite v ameriško zastavo.

Policija, ki jo tu predstavlja manični detektiv Roberts (Russell Crowe), ga dolgo sploh ni registrirala. Zakaj? Ker je delal brez posrednikov, brez “middle manov”. Lucas pač ve, da mali ne morejo preživeti - le veliki. “Middle mani” so pogubni, pa ne le zato, ker ne vzdržijo pritiska trga, ampak zato, ker policijo vedno pripeljejo do velikih rib. Ker pa se Lucas znebi posrednikov, lahko “Blue Magic”, svojo robo, sicer bistveno boljšo od konkurenčne, prodaja po dvakrat nižji ceni. Ameriški gangster je epos o geniju ameriškega kapitalizma.

ZA +