P.S. Ljubim te

Ni večjega narcisa od mrliča. Se še spomnite filma Duh, v katerem je skušal mrtvi Patrick Swayze svoji ljubljeni, Demi Moore, iz onostranstva sporočiti, da sicer ni več živ, a da obenem ni še mrtev? Patrick ji je skušal pomagati, da bi prebrodila žalovanje, agonijo in depresijo, da bi ga torej prebolela - in začela znova. Kar je bilo po svoje ironično: Patrick namreč naredi vse, da bi pokazal, da življenje po njem ne obstaja. Vprašanje ni bilo: ali obstaja življenje po smrti? Ampak: odkod mrtvim taka samozavest? Odkod jim ta sadistična sla po jebanju živih? Odkod jim ta potreba po mučenju in emocionalnem izsiljevanju žalujočih? Odkod jim ta potreba po izkoriščanju nesreče, v katero padejo ljudje?

Film P.S. Ljubim te, posnet po romanu Cecelie Ahern, je revizija Duha, le da tu nimate kriminalne intrige in teološke vere v posmrtno življenje. Toda nikar ne mislite, da sekularna vera v posmrtno življenje ni emocionalno izsiljevanje. Gerard Butler umre - in za sabo pusti žalujočo vdovo, Hilary Swank, ki izgleda tako, kot da je prišla iz romantične komedije. Saj veste, Hilary ima mamo (Kathy Bates) in prijateljici (Lisa Kudrow, Gina Gershon), ki jo oživljajo, bodrijo in - magari z vici - prepričujejo, da je Gerard mrtev, da ga mora preboleti in da mora začeti znova. Kakšna je naloga stranskih igralk v romantičnih komedijah, vemo: da stalno navijajo za junakinjo - kot zbor. Tudi tu so stranske igralke zbor, ki skuša junakinjo speljati na pravo pot, na pot sreče - proč od mrtvega Gerarda, ki pa noče in noče stran. Se vrača v obliki posthumnega duha? Ne, ampak v obliki posthumnih pisem. Ker je namreč vedel, da bo umrl, ji je napisal serijo pisem, ki naj bi jih dobila šele po njegovi smrti - pisem, ki naj bi ji pomagala pri mentalnem in emocionalnem “okrevanju”, ki naj bi olajšala bolečino in premagovanje hude izgube, ki naj bi ji torej pomagala začeti znova. Jasno, mrlič naredi vse, da življenje po njem ne bi obstajalo. Le zakaj bi sicer poskrbel, da bo žalujoča ostala njegova pisma dobila ob prvi obletnici njegove smrti? Mrlič naredi vse, da bi žive čim bolj mučil in emocionalno izsiljeval. Ne, ni večjega narcisa od mrliča, ki je že vnaprej vedel, da bo njegova smrt huda izguba in tragedija - in da bo žalovanje za njim trajalo več kot eno leto. Film P.S. Ljubim te da nov spin slovitemu izreku, da so pokopališča polna ljudi, ki so mislili, da so nepogrešljivi.

PROTI