Mihael Bregant

 |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga

Mačke so modre

Samozaložba, NG 2000, 45 str., 2.000 SIT

"ONA BLEJE PO MODI/ koza neumna/ mene pa s kozami/ le slanosnednost druži/ z veliko soli v glavi."

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Mihael Bregant

 |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga

"ONA BLEJE PO MODI/ koza neumna/ mene pa s kozami/ le slanosnednost druži/ z veliko soli v glavi."

Priznam takoj na začetku, da sem doslej napačno menil, da nedoločnik blejati velja bolj za oglašanje ovc, medtem ko naj bi glagol meketati uporabljali bolj za koze. Pa ni tako! Slovar ju izpričuje oba glagola za obe vrsti živali, dodana pa so še drruga bitja - pri blejanju tudi teleta in pri meketanju celo otroci. Pomemben je samo zategel, ponavljajoč se tresoč se zvok.

Sicer pa imamo tokrat opraviti z osmo knjigo avtorice, pretežno pesnice in urednice pri mesečniku Primorska srečanja, ki je namenjena v glavnem najstnikom 'od 9 pa tam do okoli 120 let', kot se to svetuje v podnaslovu. Knjigo je opremil z duhovitimi ilustracijami Goran Arh, ki ga poznamo drugače že kot samostojnega romanesknega, narobnega avtorja iz ene od skupnih in prejšnjih avtoričinih knjig, kar je bila takrat izvrstna tudi vseslovenska pogruntavščina. Tokrat tako zaznamuje knjigo na naslovnici Arhova ilustracija plavega, torej modrega mačka, ki res debelo gleda, se malo trese in ima izprožen jeziček.

Ta slika tematizira na zadnji, zunanji strani knjige navedene verze ŠE MINUTKO POTEM,/ ko mucka požre muho,/ gleda debelo. Zdaj, ko sem navedel že dva izdelka, lahko povem, da so po moje te nekajvrstične pesmice, običajno so to trivrstičniice, posebni primorski limeriki. Limeriki so sicer kratke angleške pesniške oblike, ki se navadno začenjajo na kakšen britanski kraj, ob tem izkoriščajo šaljive stilistične figure paronomazijo ali kalambur in imajo zato humoren naboj. Doslej v slovenski literaturi drugače nismo imeli nič takega. Avtorica piše sicer čisto svoje limerike, za duhovitost pa izkorišča predvsem besedne igre v frazemih. Kdaj pa kdaj je treba tudi pošteno pomisliti. Šele čez čas nam tako šine v glavo, da so 'otiščanci lesenega opaža' verjetno čisto navadne grče v opažu. Pesmice so sicer malo bolj neenotno, vsebinsko malo bolj skromno, toda zaradi svoje izvirnosti vseeno dobro, včasih celo odlično nadaljevanje podobne avtoričine mladinske knjige Jezik v ušesu iz leta 1991.