Zgodbe s poti

Vem, da sem debel - je rekel, rešuje me to, da imam lep značaj.

V zgodbi Razbojniki smo postavljeni v Nigerijo, v ostalih od skupno 23 zgodb pa v kako drugo deželo, in to v Afriki ali tudi kam drugam, čeprav kakšne turistične destinacije ni. To, kar generira knjigo v enovito in skladno telo, je način gradnje posameznih zgodb in enoten konstrukcijski princip, namreč sunkoviti in presenetljivi obrat.

Tako imamo v zgodbi Dogodek v Riu opraviti s profesorjem Kuncem, profesorjem fizike in slovenskim izseljencem. Pri profesorju se mudi na obsiku gost iz Slovenije. Rad bi mu pokazal Rio, pa ima pokvarjen in star avto. Potem ko je ves čas govora o avtu, nas silno zanima kam pes moli taco. Kmalu je jasno, ko se moža znajdeta v baru in profesor najame prostitutko, da bi ona popravila njegovo "staro vozilo", njega osebno. Pri njem ne pride do erekcije in ženska dobi priložnost, da mu končno dokaže, kaj je prosti pad. Ne misli mu pomagati, tako kot on očitno njej ni hotel - takrat pred tablo! V Nigeriji z začetka pa neki debelušni in kratkovidni Len v avtu opravlja zelo odkritosrčno spoved, ki jo poslušajo vsi razen speče Betty. Ko se Betty zbudi, hoče lulat. Ker Len ves čas skrbi za dekletovo varnost, jo spremi tudi v grmovje.

Tam verjetno dekletu da svoja debela očala, da je ne bi mogel gledati. Nazaj pride samo dekle in pove, da je Len gotovo zaposlen z veliko potrebo. Takrat se pa baje pojavijo razbojniki. Vsi nemudoma skočijo v avto in takoj odfrčijo. Šele čez nekaj časa jim postane razvidno, da nimajo Lena. Toda nihče ne gre ponj. Ko pa Betty skozi okno vrže še njegova očala, je jasno da gre za popoln zločin.

Tako Len očitno ne bo mogel nikoli govoriti o tem, da je debelušna Betty, za katero bi moral skrbeti, da ostane virgo intacta, v Afriki ves čas imela črnce. Odkrila je namreč, da imajo črnci strašno radi debele ženske, če so pa še belke, čisto ponorijo. Rekla si je, kuj železo, dokler je vroče. - Flisar je s to zbirko kratkih zgodb pokazal, da je res mojster in čisto upravičeno predsednik Društva pisateljev, saj so zgodbe vznemirljive in enkratno oblikovane. Blatnik v spremnem eseju opozarja na vse glavne značilnosti njihove konstrukcije, obenem pa s svojevrstno oblikovanostjo eseja, kaže tudi nase, kot na morebitnega Flisarjevega naslednika.