Tomica Šuljić

 |  Mladina 48  |  Kultura

To je bila alternativa

Razstava

Jane Štravs, Disco FV Študent, 1983

Jane Štravs, Disco FV Študent, 1983

Dan pred izidom te številke Mladine so v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) odprli razstavo FV, alternativa osemdesetih, ki se bo do 18. januarja prihodnjega leta retrospektivno ozirala četrt stoletja nazaj in skušala skozi vabila, plakate za diskovečere in koncerte, letake, publikacije, dokumentarne fotografije in videe ob glasbeni spremljavi prikazati delovanje subkulturnega mladinskega gibanja FV v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. O samem nastanku FV-ja leta 1981 so v spremnem besedilu razstave zapisali takole: »Disko Študent, ki je domoval na hodnikih IV. bloka v Rožni dolini, je prevzela Gledališka skupina. Z novimi člani, takratnimi študenti FSPN in FF, in pod imenom FV 112/15 je Disko Študent spremenila v prostor subkulturnega delovanja.« Kot pravi eden glavnih ''krivcev'' za razstavo in članov FV-ja Neven Korda, je bil FV »ena od konkretnih oblik ljubljanske alternativne scene, ki je nekako neprekinjeno obstajala vsaj od začetka 60. let - seveda v navezi z globalnim okoljem. To je bila vsekakor uspešna oblika prizorišča, ki je omogočalo izvedbo alternativnih projektov in dogajanje na alternativni sceni.«
Gledališka skupina je postopoma popolnoma prevzela vodenje FV-ja, delo in program pa organizirala po načelu naredi-si-sam. Že leta 1982 so začeli uporabljati monitorje, kamero in VHS-rekorder, kasneje tudi računalnik, med klubskimi dejavnostmi, ki so se (vz)gojile v FV-ju, pa naštevajo gledališko, video, razstavno, odnose z mediji, institucijo DJ-ja, koncertno in nenazadnje tehnično. Leta 1982 je kot projekt protagonistov, povezanih s FV-jem, nastala skupina Borghesia, ki se je leto kasneje stabilizirala v stalno zasedbo, se definirala kot večmedijski projekt in kot taka delovala do leta 1989.
FV je v nekaj letih deloval na treh različnih lokacijah v Ljubljani; iz študentskega naselja se je leta 1983 preselil v Dom mladih Šiška, leto kasneje pa na Kersnikovo, kjer so odprli K4. Po zaprtju K4, zadnjega FV-jevega klubskega prostora, leta 1985 je skupina še naprej delovala pod pokroviteljstvom Založbe FV, prve neodvisne založbe v Jugoslaviji. Sicer na spletni strani FV-jeve založbe pravijo, da so nastali okoli Borghesie in kroga ljubiteljev glasbe, »ki so prej vodili Disko FV, prvi ljubljanski pank klub«, založba pa je pomenila nekakšno nadaljevanje dejavnosti nekdanjega Diska FV, ki je bil v tistem času svojevrsten vrhunec slovenske in jugoslovanske alternative - in to ne zgolj v glasbenem smislu.
Razstava v MGLC-ju osvetljuje delovanje subkulturnega mladinskega gibanja v osemdesetih letih ter prikazuje likovno govorico gibanja, ki se je razlikovala od likovnega jezika mainstreama, ki je bil zastopan v uveljavljenih umetnostnih institucijah. Razlika je bila očitna že pri izbiri medija; nosilci likovnosti so videi in efemerni tiskani materiali, ki so napovedovali različne kulturne dogodke. Zaznamujejo jih estetika panka in novega vala, groba črno-bela risba in radikalnost eksplicitno erotične, politične in humorne motivike.
In kakšen je bil konec urbane sage, ki se je nekaj let razvijala do končne transcendence v zgodovino? Akterji so ostali brez prostora, kar je ena plat stvarnosti osemdesetih let, kot se je spomni Korda: »Forum, organizacija, v kateri je deloval FV, nikoli ni imel svojih prostorov, kar je presenetljivo postalo jasno šele leta 1983. Lastnik prostorov, v katerih je bil Disko Študent, je bil Zavod Študentski domovi, v Šiski je bila to občinska organizacija ZSMS, na Kersnikovi pa UK (ŠOU). Preprosto nismo več mogli dobiti prostora, v katerem bi delali klub, in smo se od poletja 1985 usmerili na koncerte in enkratne najeme dvoran. To je ena plat, druga pa je, da v zvezi Škuc-Forum, katere del je bil konglomerat FV, Škuc ni več podpiral klubske dejavnosti FV-ja oziroma je bil njen aktivni nasprotnik. Oni so hoteli nekaj drugega, kar se je tudi realiziralo z zdajšnjim K4, ki deluje od leta 1988.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.