Marcel Štefančič jr.

28. 8. 2011  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Film

Big Foot Mama - Tist' dan v tednu

Anže Verdel, Anže Petrič, Miha Čeak, 2010

Preveliki, da bi smeli propasti.

John Travolta je v Vročici sobotne noči živel le za soboto, ko je šel v disko, kjer se je prelevil v kralja plesišča. Člani benda Big Foot Mama pravijo, da so na začetku kariere živeli le za petek, tist' dan v tednu - potrebovali so oder, ventil. Vsaj enkrat na teden. To je bil razlog, da so se sestavili in da so igrali skupaj. Trije akordi - in gremo! »Štirje akordi so že jazz.« In to je bilo vse. Drugih ambicij, drugih motivov niso imeli. Da bodo kdaj razprodali Križanke? Na to niso niti pomišljali. Hoteli so igrati na poljanski gimnaziji - ker so bile tam najboljše bejbe. Dlje niso videli. Toda potem se jim je zgodilo to, kar se v grozljivkah običajno zgodi junakom, ki zavijejo na napačno cesto: dobili so več, kot so hoteli.

Nenadoma so štrleli z vsakega odra, nobene ponudbe niso zavrnili, stalno so koncertirali, stalno so bili na turneji, včasih so imeli štiri špile v enem dnevu. Tist' dan v tednu, dokumentarec o Big Footih, zelo lepo pokaže, kaj vse mora početi bend, da bi uspel in da bi ostal skupaj - in to, da ostane skupaj, je največji uspeh. Kmalu je izgledalo tako, kot da v Sloveniji obstajajo le Big Footi - in da so vsi ostali rokenrolerji, punkerji in postpunkerji mrtvi. In težko je reči, kaj je huje: to, da se preleviš v stahanovca - to, da zboliš, če nisi na odru - to, da moraš na vsakem koncertu tekmovati sam s sabo - to, da ti stalno težijo infantilni fani, ki že trezni ne razumejo, o čem poješ (in ki pijani mislijo, da poješ o njih, o njihovih osebnih zgodbah) - ali to, da moraš zabijati čas z vsemi tistimi radijskimi in TV voditelji, ki ti zastavljajo vprašanja, kakršna običajno zastavljajo misicam, ki niso sposobne zložiti niti stavka, kaj šele verza. Hudo je bilo, ko je bend zapustil Gušti (morali bi ga videti, kako poje z njimi in kako si želi k njim na oder, ko ni več z njimi), toda še huje je bilo, ko je mimo pripeljala Siddharta in jim ukradla šov. Hej, razprodala ni le Križank, ampak bežigrajski štadion. Gregor Skočir, frontman Big Footov, pravi, da ni mogel več na oder. Siddharta jih ni le stresla, ampak utišala. A po drugi strani: le bend, ki je velik, lahko najde toliko moči in toliko samozavesti, da se za eno leto umakne drugemu velikemu bendu. Morali bi vprašati Petra Lovšina, kako se je počutil, ko je Big Foot Mama - njegova spremljevalna skupina - postala prevelika zanj, ko je torej postala Siddharta. Tist' dan v tednu je vrhunski rockumentarec o bendu, ki je ploščo posnel v petnajstih urah in postal kot banka - prevelik, da bi smel propasti.

(Kinodvor)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.