Komentar
Evropa brez meja. Do kdaj še?
Smo prva generacija v novejši evropski zgodovini, ki je vsaj del življenja preživela brez meja. Ali smo tudi edina? Je to zgolj kratek trenutek razsvetljenja na večno razdeljeni celini?
Komentar
M anipul acije s p artiz anskim pesnikom
Gotovo je, tako kot vsak od nas, v življenju dvomil tudi Oton Župančič. Že Samogovori o tem povedo dovolj. A njegova odločitev za narodnoosvobodilni boj in njegova tedanja poezija sta zgodovinsko jasni, pošteni in pogumni.
Prvi predsednik
Odgovori na obtožbe
Zelo dobro sem se zavedal, da je stvari v zvezi s Kučanom treba argumentirati ne enkrat, ampak dvakrat ali trikrat. Tudi vejice in pike, kot bi rekel Maček Muri.
Domobranstvo
Škofova vloga
Nedvoumno in jasno je dokazano, da je škof Rožman 12. septembra 1942 italijanskemu generalu Robottiju izročil spomenico z zahtevo po ustanovitvi protipartizanskih enot
Komentar
Primer Moskva
Ko politiki žrtvujejo spomine in zgodovinska dejstva za današnjo politično preračunljivost
Zgodovina
14. kongres ZKJ
O zadnjem kongresu jugoslovanske zveze komunistov, po katerem je v Jugoslaviji kot steber države ostala le še JLA. In seveda o vlogi slovenskih komunistov pri njenem razpadu.
Komentar
Novi politični jezik
Ali lahko moja generacija, rojena sredi prejšnjega stoletja, znova doživi socializem?
Slovanska ljubezen
Rusi in Slovenci
Najvzhodnejši in najzahodnejši Slovani smo odnose gradili na različnih izhodiščih: od panslavizma do komunistične ideologije, od kulturne sorodnosti do golih geostrateških interesov
Komentar
»Tesnobnost« časa?
Jedro problema razprave o Pučnikovem govoru leta 1990 je v tem, da so njegovi predsodki aktualni še danes.
Komentar
Pučnikova odgovornost
Ni mogoče pristati na tezo, da izbris ni bil izraz širše ideologije, ki (za)udarja iz Pučnikovega »odkritosrčnega« govora v Ljutomeru
Zgodovina
Še pomnite, osamosvojitelji?
Tole ni prispevek o tem, ali bi bilo bolje ostati v Jugoslaviji kot se osamosvojiti. Gotovo je bila za Slovence kot narodno skupnost osamosvojitev kljub sedanji krizi in za številne posameznike in družbene skupine, tudi brezperspektivnosti, boljša. Tovrstne razprave so tudi sicer z zgodovinopisnega stališča nesmiselne: zgodovinar nima na voljo laboratorija, da bi preigraval komponente in ugotavljal, kakšni procesi bi se odvili, če bi kakšna umanjkala, bila dodana ali bi se spremenila. Vemo pa tudi, da se po vsakem družbenem prevratu vladajoča garnitura na njem utemeljuje in ne želi kreirati zgolj sedanjosti in prihodnosti, pač pa tudi preteklost.
Komentar
Vse moje občine
Rodil sem se v občini Gorje, otroštvo preživel v občini Bled, mladostniška leta v občini Radovljica, zdaj se spet vračam v občino Gorje. Vse na istem naslovu.
Komentar
Mein Europa
Odkar se je začela kriza, se postavlja vprašanje, ali bo prihodnost Evrope že tretjič v zadnjih sto letih odvisna od Nemčije.
Komentar
Zgodovinski narod?
Smo Slovenci sploh zmožni realističnega pogleda nase? Vsako desetletje manj, se zdi.
Komentar
Čas lahkotnih sodb
Negativizem, privoščljivost, izločanje, iracionalnost so še vedno vodilne usmeritve v Sloveniji. Če se sedaj selijo še v civilno družbo in v vstajniško gibanje, nam res ni pomoči.
Komentar
Zaupanje
Če civilna družba ne bo zmožna razumeti, da nova politična kultura lahko pride le iz medsebojnega zaupanja in odkritega sodelovanja, je bilo protestniško gibanje zaman.
Sestop z oblasti
Kako do novega?
Tako kot konec osemdesetih let politika tudi danes iz dialoga izključuje »drugo Slovenijo«, tisto, ki je nastala skozi proteste in množična kulturna in druga alternativna gibanja, skozi družbena omrežja
Komentar
Zgodovinsko sporočilo
Objavljamo govor dr. Boža Repeta, ki ga je predstavil kot slavnostni govornik 13. januarja v Dražgošah, na osrednji slovesnosti ob 71. obletnici dražgoške bitke
Zgodovina
Zavedati se realnosti
Slovenija je priča konservativni revoluciji, ki se izvaja pod krinko odpravljanja gospodarske krize in varčevalnih ukrepov.
Zgodovina upora
Kako so se končali upori?
Zgodovina kaže, da v takih razmerah vseh politikov in vse politike ni mogoče mehanično metati v isti koš. Sicer se val protestov izprazni ali pa je zlorabljen.
Komentar
Rojalisti ali republikanci?
Zakaj nismo uvedli predsedniškega sistema, če si podzavestno želimo očetovske figure, ki odloča o vsem?
Komentar
Čas odločitev
Kar zadeva zgodovinopisje, so bile vaške straže kolaboracionistična vojska fašističnih okupatorjev. Subjektivno so njeni pripadniki najbrž verjeli, da se borijo za domovino in vero, v resnici pa so se v bratomorni vojni na strani okupatorjev borili proti osvobodilni vojski, za ohranitev oblasti predvojnih elit in položaja katoliške cerkve.
Zgodovina
Pa današnje SDV?
Dogajanje v zvezi z odkritjem sodelovanja Mitje Meršola z nekdanjo SDV zasluži natančno analizo. Je večplastno in ima različne vidike, najpomembnejši za našo sedanjost in prihodnost pa je tisti, o katerem se – namenoma ali ne – sploh ni govorilo.
Komentar
Po inavguraciji Vladarja
Pohvale je vredna zamisel, da se Janša postavi v fevdalno-socialistični ambient dvorca, ki ga simbolno najbolj zaznamujeta freska pava z razširjenim repom in Titova stružnica.
Komentar
Čas aktivnega državljana
Formalna opozicija ne bo dovolj. Potreben bo odpor tistih državljanov in organizacij, ki te vlade ne štejejo za legitimno.
ZDA : Slovenija
Res veliki prijatelji?
V preteklih tednih se je veliko pisalo o mednarodnem priznanju Slovenije po osamosvojitvi, hkrati pa (po zaslugi ameriškega veleposlanika) tudi o ZDA in njihovem odnosu do naše države. Manj poučen bralec bi pomislil, da gre za dve tesno povezani temi. A ZDA v tej zgodbi o priznanju Slovenije ni. Priznale so jo šele aprila 1992, dober mesec preden je bila sprejeta v OZN. Ameriški zunanji minister James Baker je v trenutkih, usodnih za Slovenijo, tik pred osamosvojitvijo, 20. junija 1991 Milanu Kučanu in slovenskim predstavnikom kategorično povedal, da bo enostranska razglasitev neodvisnosti pripeljala do nasilja in prelivanja krvi v Jugoslaviji in da se Amerika zavzema za ohranitev enotne Jugoslavije (sicer na novih temeljih). Zaskrbljen je bil, kot je dejal, nad akcijo Slovenije za enostransko osamosvojitev in ni natančno razumel, kaj se s tem želi.
Pogine naj, pes!
Se je slovenska politika od svojih začetkov v 19. stoletju, ko jo je zaznamoval znameniti stavek »Krepieren soll der Hund! (Pogine naj, pes!), ki ga je Franu Levstiku namenil ljubljanski župan Etbin Henrik da Costa, kaj spremenila? V mislih imam vedenje v politiki, kulturo dialoga in medsebojnih odnosov. Kulturni boj je bil vrojen v slovensko politiko vse od začetkov, sistematiziral pa ga je Mahnič nekaj desetletij kasneje, konec 19. stoletja, ko so bili nekatoličani, zlasti liberalci, izločeni iz občestva po načelu kdor ni katoličan, ni Slovenec.
Konec liberalizma?
Liberalizem nikoli ni bil enoznačno gibanje. Tudi v slovenski zgodovini je v različnih obdobjih in sočasno obstajalo več različnih tipov liberalizma, ki nimajo skupnega imenovalca. Začetki liberalizma segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko je nastala delitev na staroslovence in mladoslovence. Šlo je za podobno dilemo kot danes: ali modernizacija ali slovenstvo oziroma kako združiti oboje in v nacionalnem smislu preživeti. Danes je razvojno ponovno moderen »nemški vlak«, v jezikovnem smislu pa nemščina že dolgo ne ogroža več slovenščine. »Lingua franca«, ki slovenščino naglo nažira v znanosti, podjetništvu in tudi kulturi, je postala angleščina. No, v resnici amerikanščina ali nekakšna svetovna mešanica angleških jezikov. Današnji »liberalni nemčur« gospodarsko in razvojno prisega na Nemčijo, jezikovno pa na amerikanščino.
Titova cesta
Kdo piše zgodovino?
Odločitev ustavnega sodišča o prepovedi poimenovanja ulice po Josipu Brozu - Titu, pospremljena z esejističnimi ločenimi pritrdilnimi mnenji, nima samo pravnih in političnih implikacij, ampak neposredno posega tudi v zgodovinopisje
Preberite tudi