Gregor Kocijančič
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Kultura | Plošča
Dobičkonosna industrija nostalgičnega recikliranja je obrodila še en visokoproračunski reboot, tokrat na polju vintidž pop šlagerjev. Člani legendarne švedske zasedbe Abba na začetku prihodnjega leta napovedujejo londonsko rezidenco koncertnih spektaklov, na katerih bodo nastopali kot hologrami – oziroma »abbatarji«. Da bi bili ti koncerti še vznemirljivejši in spektakularnejši, so se prvič po devetintridesetih letih zbrali v studiu in posneli nekaj novih skladb. Studijske seanse so ponovno zanetile iskro ustvarjalnosti in namesto peščice skladb – ki bi, roko na srce, povsem zadoščala – je nastal nov dolgometražni album, naslovljen Voyage.
-
5. 11. 2021 | Mladina 44 | Kultura | Plošča
Grouper, projekt ameriške kantavtorice in producentke Liz Harris, je obrodil dvanajsto dolgometražno ploščo, kratko zbirko značilno melanholičnih skladb, ki so nastajale kar petnajst let. Večino plošče sestavljajo šepetajoči folkovski napevi, ki jih spremlja le nežno brenkanje po kitari, monotonost avtoričinega radikalnega minimalizma pa od časa do časa presekajo zasanjane zvočne krajine, sestavljene iz izmaličenih lo-fi semplov otožnih akordov in prasketanja magnetofonskih trakov: plošča v teh izstopajočih trenutkih zveni skoraj tako fantomsko, kot bi bila maslo The Caretakerja. Shade je sicer nesporno dobrodošel dodatek k njenemu bogatemu opusu, a je aranžmajsko tako oskuben, da kot celota zveni nekoliko razvodenelo.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Kultura | Plošča
PinkPantheress: to hell with it
PinkPantheress, dvajsetletna producentka in pevka iz Velike Britanije, je v duhu časa najprej zaslovela s kratkimi videi na TikToku, v katerih je razvijala precej edinstven zvok R & B-ja, ki mu sama pravi »nova nostalgija«. Ta domiselna oznaka pravzaprav izredno slikovito povzema njeno nabrito muziko, po svoje močno nostalgično do britanske rejverske zapuščine – predvsem do druma & bassa, starošolskega housa in UK garagea –, hkrati pa je odločno zazrta v prihodnost: njen risankasto prikupni glas bi svoje mesto brez težav našel v kontekstu hyperpopa. Debitantski mikstejp, nabit s kratkimi, a sladkimi bangerji, je morda nekoliko preveč surov in premalo dovršen, da bi ga označili za pravi presežek, vseeno pa glasno opozarja na avtoričin neizmerni potencial.
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Kultura | Plošča
Če bi morali vtis o prvencu kalifornijske pevke Remi Wolf zreducirati na eno besedo, bi bila to vsekakor ’igrivost’. Petindvajsetletnica je, kot se danes za novinko na sceni spodobi, sprva zaslovela kot fenomen na TikToku, kjer je njen kaotični »funky soul pop« prevzel horde funky zoomerjev, zdaj pa s shizofreno barvitim dolgometražnim debijem bazo oboževalcev širi na glasbene sladokusce različnih generacij: Juno je psihedelična, a dostopna plošča, ki je žanrsko precej izmuzljiva, grobo rečeno pa bi jo lahko označili za neobremenjeni pop, ki krmari med prefinjenim synth-funkom, veseljaškim r & b-jem in še marsičim. To je paradoksalno izjemno sodobna in hkrati zelo retro muzika, ki je močno, takoj prepoznavno avtorsko zaznamovana.
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Kultura | Plošča
Štiriindvajsetletni Finneas O’Connell je kot producent in glasbenik zaslovel v tandemu z mlajšo sestro, pop velikanko Billie Eilish. Njegov solistični dolgometražni prvenec OPTIMIST, na katerem se skuša dokazati še kot pevec in tekstopisec, je suveren dokaz, da bi se moral trdno držati vloge producentskega »brata iz ozadja«.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Kultura | Plošča
Moor Mother: Black Encyclopedia of the Air
Camae Ayewa, ameriška pesnica, aktivistka in glasbenica, je na lanski plošči BRASS nekoliko obrzdala svoje ekstremistično eksperimentalne težnje in začela ustvarjati glasbo, ki ni namenjena zgolj peščici glasbenih sladokuscev z visokim pragom tolerance za preizkušanje mej poslušljivega. Dostopnejši poligon za pesniško sporočanje aktivističnih zamisli je našla v ritmih hiphopa, a to še zdaleč ne pomeni, da lahko od njene nove plošče pričakujete lahkotno poslušalsko izkušnjo. Ta je sicer nekoliko olajšana s široko paleto gostujočih vokalistov iz raperskega podzemlja, vseeno pa album zaznamujejo sila abstraktni beati in napredno misleča produkcija, ki se v zadnji tretjini plošče prevesi v nekoliko težaške zvočne eksperimente, združene z intenzivno spoken-word poezijo.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Kultura | Portret
»PTČ je vse, kar je. Tko pač je.«
Val Fürst in Pavel Panon Raščan sta se v slovensko glasbeno orbito nedavno izstrelila kot hiphop dvojec PTČ. Gre za mlada glasbenika iz Ljubljane, oba imata 22 let, in beate producirata že od konca osnovne šole, z glasbo pa se ukvarjata, tako rekoč, že odkar pomnita. Oba sta skoraj desetletje gulila klopi glasbene šole. »Takoj, ko sem prilezel iz maternice, sem odlomil en Chopinov Nokturno,« v smehu pove Fürst. »Še dobro, da so me starši tako vztrajno spodbujali k učenju klavirja – brez tega znanja bi se počutil napol nepismenega,« se pošali še Raščan in doda, »vedno so mi govorili, da če bo vse drugo splavalo po vodi, si bom kruh lahko služil z igranjem na ulici.«
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Kultura | Plošča
Sufjan Stevens & Angelo De Augustine: A Beginers Mind
Hiperproduktivni kantavtor Sufjan Stevens se po razmeroma dolgem obdobju, v katerem je raziskoval svetove ambientalne elektronike in indietronice, vrača k folkovskim koreninam – tokrat v tandemu z varovancem svoje založbe Angelom De Augustinom. Kemija med avtorjema ni nič manj kot čarobna: lepo se dopolnjujeta glasbeno in tekstovno, njuna eterična večglasja pa so izjemno prijetna na posluh, vseskozi doživeta, a nikoli pretirano vznesena. Za vsako od štirinajstih spokojnih pa hkrati epskih skladb na plošči sta avtorja navdih poiskala v filmu, ki sta si ga ogledala skupaj – od Ponorelega Maxa do Čarovnika iz Oza –, vendar to med poslušanjem pravzaprav ni ravno očitno, tudi če pozorno prisluhnemo besedilom.
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Kultura | Plošča
Peter Sagar se je zaradi depresije umaknil v samoizolacijo že precej pred pandemijo in začel v samoti skladati otožne, neizmerno ležerne kompozicije, ki jih zdaj predstavlja na kratki, a sladki plošči Under the Weather. Že pri prejšnjem albumu Helium se je zdelo, da je Sagar skladbe aranžmajsko nekoliko preveč oskubel, zdaj pa je v minimalističnih težnjah naredil še korak dlje: skoraj popolnoma je opustil R & B-jevske elemente, zaradi katerih so bila njegova zgodnejša dela tako spevna in prikupna, in se posvetil spokojni, skoraj ambientalni melanholiji, pri kateri je meja med žalostinkami in uspavankami izjemno tanka.
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Kultura | Plošča
Injury Reserve: By the Time I Get to Phoenix
Injury Reserve, arizonska hiphop zasedba, že desetletje navdušuje s pestrim eklekticizmom in razmeroma eksperimentalnimi beati, zdaj pa je – na drugi studijski plošči – v glasbenem avanturizmu presegla samo sebe. By the Time I Get to Phoenix je tako radikalen slogovni zasuk na nepredvidljivi ustvarjalni poti drznega trojca, da pravzaprav začenja popolnoma novo poglavje, ki pa je, žal, tudi njegovo zadnje: raper Stepa J. Groggs, eden od ustanovnih članov zasedbe, se je lani poslovil s tega sveta, vendar je bil dobršen del albuma posnet že pred njegovo smrtjo. Tako je zasedbino najboljše delo doslej tudi Groggsova postumna plošča.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Kultura | Plošča
Mild High Club: Going Going Gone
Klub rahlo zapohanih, projekt ameriškega kantavtorja, producenta in multiinstrumentalista Alexa Brettina, je obrodil še eno izjemno ploščo, ki sprva ustvari vtis nemoteče glasbene spremljave za vožnjo v kakšnem hotelskem dvigalu, a se v njeni večplastnosti pravzaprav skriva veliko več – sicer na precej pretanjeni ravni, a ravno v tem je čar njegove psihedelične elevator glasbe, začinjene z jazzom, neosoulom in ležernim slacker rockom à la Mac DeMarco. Going Going Gone je izjemno igriva plošča, na kateri Mild High Club ne špara z instrumentalnim duhovičenjem, pa naj gre za osladne saksofonske solaže v slogu Kennyja G-ja ali za trenutke, ki zvenijo kot s soundtracka kakšnega vintidž porniča iz sedemdesetih.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Kultura | Plošča
Dvojec Low, ki ga sestavljata mormonska zakonca Alan Sparhawk in Mimi Parker, se je skoraj popolnoma oddaljil od slowcore zvoka, ki ga je v devetdesetih pravzaprav ustvaril sam in ga nadgrajeval skozi bogat opus enajstih plošč. Pri dvanajsti, izjemni plošči Double Negative je presenetil z radikalnim slogovnim zasukom: upočasnjeno, spokojno kitarsko glasbo je zamenjal s kombinacijo ambientalne elektronike in melanholičnega popa, ki je kljub minimalizmu izjemno pestra in intenzivna. Ta zvok je zdaj, tri leta kasneje, z albumom Hey What še dodatno izboljšal. Ritem sekciji se tokrat skoraj popolnoma izogne ter se posveti predvsem večplastnim teksturam in melodramatičnim, a eteričnim večglasjem.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Kultura | Portret
Pop trap boyband štirih pubecev, ki včasih tudi zajočejo
Lani je monotono resničnost, ki smo jo preživljali v poletni karanteniji, kot strela z jasnega popestril Piki, prvi singel novonastale mariborske zasedbe .travnik. Ta je resno opozoril, da se v štajerski prestolnici vzpenja nov val žanrsko neobremenjenega hiphopa, ki bo v slovenski glasbeni krajini pustil močen pečat. Ta napoved se je zdaj, dobro leto kasneje, ko je .travnik izdal prvenec Pubeci ne jočejo, nedvomno potrdila.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Kultura | Plošča
Drake, kanadski superzvezdnik, ki je med sodobnimi glasbeniki absolutni rekorder v količini prodanih plošč, je playliste generičnega R & B-ja obogatil s ploščo presenečenja – še eno razvodenelo zbirko jeremijad o slavi in ljubezni. Album, ki naj bi, kot pravi avtor, govoril o »toksični moškosti in sprejemanju neizogibne srce parajoče resnice«, vsebuje malo morje sramotnih verzov, polnih blodnjavega samopomilovanja, in tipičnih drakizmov o osamljenosti in lažnih prijateljih. Avtor na plošči nikoli ne izstopi iz cone udobja: pravzaprav pogosto zveni nekoliko zdolgočaseno in zaradi tega tudi dolgočasno. Besedila močno zaznamuje rivalstvo s Kanyejem Westom, a Drake že dolgo slovi kot poraženec raperskih beefov, ta sloves pa zdaj le še dodatno zacementira.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Kultura | Plošča
Zbegani um Kanyeja Westa je obrodil še eno ploščo, ki bi jo najrajši popljuvali, a je za to preprosto predobra. Zdi se, kot bi se kontroverzni raper na vse pretege trudil, da bi se zameril tudi tistemu delu širše javnosti, ki ga doslej še ni zasovražil, vendar so njegova vprašljiva dejanja verjetno le del prebrisane strategije, s katero nenehno dviguje prah v medijski krajini.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Kultura | Plošča
The Beach Boys so nas počastili s še eno porcijo neizdanih posnetkov, ki se skrivajo v njihovi arhivski zakladnici. Tokrat razkrivajo gradivo, nastalo v času snemanja albumov Sunflower in Surf’s Up. To je bila komercialno porazna, a ustvarjalno triumfalna doba bratskega benda, ki je takrat deloval predvsem kot plovilo za vizionarsko skladanje zbeganega Briana Wilsona. V paketu petih diskov je kar 108 doslej neslišanih posnetkov, od akapel do pozabljenih demotov in tudi nekaj vrhuncev s solistične plošče bobnarja Dennisa Wilsona, ki so zdaj prvič ugledali luč sveta. Čeprav je izdaja nekoliko napihnjena – posnetki koncertov so denimo popolnoma odveč –, je fascinanten vpogled v eno od najbolj eksperimentalnih obdobij tega legendarnega in izjemno plodnega benda.
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Družba
»Mislim, da bomo tako ali drugače živeli v prihodnosti mešanih resničnosti,« je dejal Mark Zuckerberg, ko je te dni napovedal projekt Horizon Workrooms, najnovejšo Facebookovo pogruntavščino, ki bo videokonference preselila v navidezno resničnost. Namesto da bi se na karantenski poslovni sestanek priklopili na dobri stari Zoom, si boste lahko na glavo nataknili pametna »očala« za navidezno resničnost – proizvod podjetja Oculus, ki ga je Facebook leta 2014 kupil za dve milijardi ameriških dolarjev. Ta vas bodo popeljala v virtualno konferenčno sobo, tam pa boste sestankovali z avatarji sodelavcev, animiranimi v slogu likov iz računalniške igre Sims. Prihodnost je zdaj.
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Kultura | Plošča
Mlada novozelandska superzvezdnica Lorde, ki jo je David Bowie okronal za »prihodnost glasbe«, je zaslovela že pri rosnih šestnajstih, status ene od najvplivnejših pop pevk z začetka 21. stoletja pa je zakoličila s čislano ploščo Melodrama, ki ji je prinesla tudi grammyja za album leta. Sodeč po težko pričakovani plošči Solar Power, na katero smo čakali kar štiri leta, je bila Melodrama ustvarjalni vrhunec njene kariere. Na novem albumu krmari predvsem med kopiranjem generičnih pop šlagerjev devetdesetih let – pol plošče zveni kot hommáge Alanis Morissette – in monotonim pop-folkovskim kantavtorstvom: v besedilih se pogosto osredotoča na plehka razsvetljenja, do katerih je prišla z jogo, meditacijo, astrologijo, magičnimi kristali in pozdravi soncu.
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Kultura | Plošča
Bleachers: Take the Sadness Out of Saturday Night
Pod psevdonimom Bleachers ustvarja Jack Antonoff, eden najbolj zaželenih producentov v sodobnem popu in petkratni dobitnik grammyja, ki je soodgovoren za nekatere najodmevnejše pop albume zadnjega desetletja. Kot producent – in pogosto tudi kot soavtor glasbe – redno sodeluje s pop velikankami, kot so Lorde, Taylor Swift in Lana Del Rey, a ob poslušanju njegove tretje solistične plošče se zdi, da vse najboljše zamisli pokuri za delo z drugimi izvajalci. Skladbe na plošči Take the Sadness Out of Saturday Night se tako zelo sklicujejo na dela Antonoffovih idolov, da je v njih težko zaznati kakršnokoli sled avtorske izvirnosti.
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Kultura | Plošča
Čeprav vesoljne uspešnice, kot sta Mr. Brightside in Human, še vedno vztrajno odmevajo po radijskih valovih, poročnih zabavah in Spotifyevi šaljivi playlisti, imenovani Pesmi, ki navdušujejo belce (Songs That Excite The While Folk, op. p.), je zasedba The Killers že več kot desetletje tako passe, da marsikdo živi v prepričanju, da se je njena ustvarjalna pot končala že pred prelomom prejšnjega desetletja. A lasvegaški pop-rock trojec pravzaprav nikoli ni poniknil, ker pa se je dolga leta boril z identitetno krizo – katere učinki so bili denimo recikliranje prežvečenih formul, neuspešno preizkušanje novih terenov ali pa solistični spodrsljaji frontmana Brandana Flowersa –, se svet za njegove sodobnejše diskografske izdelke ni resnično zmenil. Vse do letos, ko je bend svežino nepričakovano našel v sklicevanju na zapuščino fotrovskega americana rocka, folka in celo countryja: The Killers je končno opustil težnje po ustvarjanju baladnih pop-rock himn, stadionsko pompoznost je zamenjal za melanholično spokojnost in se pri iskanju navdiha zazrl v glasbeno tradicijo ruralne Amerike.
-
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Kultura | Plošča
Avanturistični postpunkovski trojec na jubilejni deseti plošči obuja svojega kolektivnega duha. Frontman Angus Andrew je v zadnjih letih pod imenom Liars izdajal solistična dela, ki niso dvignila ravno veliko prahu, zdaj pa je moči združil z jazzovskim bobnarjem Laurenceom Pikom in eksperimentalnim multiinstrumentalistom Cameronom Deyellom ter ustvaril eno najboljših plošč v svojem bogatem opusu. Hkrati je The Apple Drop Liarsov najdostopnejši studijski izdelek doslej: čeprav se zasedba tudi tokrat ne špara z značilno temačnimi besedili, drznim eksperimentiranjem in pogostimi rafali rezkega hrupa, odbite zamisli zapakira v dokaj konvencionalne strukture – v skrbno organiziran kaos – in v skoraj vsaki skladbi očara s presenetljivo spevnimi refreni.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Kultura | Plošča
Isaiah Rashad: The House Is Burning
Dolgih pet let je trajalo, da smo dočakali tretjo ploščo enega najbolj čislanih raperjev z ameriškega juga. Tako dolge čakalne dobe ustvarijo velika pričakovanja, ki jih je težko izpolniti, in Isaiah Rashad se je z odlašanjem ustrelil v koleno. Čeprav je The House Is Burning milo rečeno soliden studijski izdelek, poln prijetno zapohanih beatov, značilno ležernega rapanja in dobrodošlega klanjanja Rashadovim južnjaškim (t)raperskim koreninam, pusti nekoliko medel vtis: ležernost se na trenutke prevesi v apatično zaspanost, prijetna zapohanost pa v zdolgočaseno monotonost. Vse hitiče smo kot single slišali že pred izidom celotnega studijskega izdelka, zato si po poslušanju albuma preprosto želimo še več.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Kultura | Plošča
Billie Eilish: Happier Than Ever
Pri štetju grammyjev, s katerimi se lahko Billie Eilish pohvali pri rosnih devetnajstih letih, si mora pevka pomagati s skoraj vsemi prsti rok. Je edina izvajalka, ki je sočasno zmagala v vseh najpomembnejših kategorijah tega priznanja – singel leta, album leta, novinka leta –, in je tudi najmlajša izvajalka, ki je imela čast posneti naslovno skladbo za film o Jamesu Bondu. Billie Eilish je danes nesporno ena največjih zvezd na obličju zemlje, to pa za sabo seveda potegne tudi veliko nezaželenih izzivov in pritiskov. Ti so zdaj postali nesporni tematski fokus njene nove glasbe in osrednja tema druge dolgometražne plošče Happier Than Ever, morda najtežje pričakovanega pop albuma letošnjega leta.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Kultura | Plošča
Po osemletnem diskografskem zatišju se dvojec Darkside – zasedba Nicolasa Jaara, čislanega ameriškega glasbenika čilenskih korenin, in Dava Harringtona, eksperimentalnega kitarista iz Brooklyna – vrača z najboljšim delom doslej. Jaar se je zadnjih nekaj let posvečal produkciji ambientalnih zvočnih krajin, kar močno zaznamuje tudi album Spiral: odlikujejo ga detajlne psihedelične teksture in izjemno večplastna produkcija, a tudi pestri aranžmaji, ki sočasno zvenijo improvizirano in natančno skoordinirano – kar je paradoksalna kakovost, s katero se dvojec ponaša že od svojih začetkov. Med najbolj dobrodošlimi spremembami je večja prisotnost Jaarovega vokala, ki pogosto spominja na solistični prvenec – največjo mojstrovino v njegovem bogatem opusu.
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Kultura | Plošča
Prva postumna plošča Pop Smoka, pionirja newyorškega drilla, je bila komercialno izjemno uspešna, zato založba Republic iz njegove zapuščine neizdanega gradiva zdaj skuša izmolsti vse, kar lahko. Večina prejšnjega albuma je nastala še v času Smokovega prekratkega življenja in izdelek zato ni pustil vtisa, da gre zgolj za produkt založniškega pohlepa. Plošča Faith je čisto nasprotje: zveni kot nedodelana zbirka surovih demoposnetkov, ki niso bili predvideni za izdajo, a jih je vojska producentov na silo izpilila – pogosto z izrazito generičnimi producentskimi postopki – in jih okrasila z morjem verzov raznih pop zvezdnikov. Faith je zaradi tega popolnoma prenatrpan z gostujočimi vokalisti – od Chrisa Browna prek Pharella do Due Lipe in Kida Cudija –, ki v kontekstu Smokove glasbe delujejo popolnoma neprimerno.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Družba
Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je prejšnji teden pod okriljem Univerze v Ljubljani in kulturnega izobraževalnega društva PiNA potekala transdisciplinarna poletna šola, ki se je na presečišču oblikovanja in znanosti ukvarjala s prihodnostjo »sintetične« hrane. Narekovaji so tukaj zato, ker fokus poletne šole pravzaprav ni bil zgolj oblikovanje umetno proizvedene hrane, ustvarjene v laboratorijih (denimo fiktivne jedi, kakršne so oblikovalci iz studia Ljudje ustvarili za grafično podobo dogodka, torej mortadeline kroglice, mesne piramide in ikozaedri iz kruha), temveč se je mednarodna postava študentov, predavateljev in strokovnjakov z različnih področij – od gastronomije do grafičnega oblikovanja in biokemije – posvečala predvsem špekulativnim vprašanjem proizvodnje hrane jutrišnjega dne.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | Plošča
Tkay Maidza: Last Year Was Weird Vol. 3 EP
Le vprašanje časa je, kdaj bo Tkay Maidza, avstralska raperka in pevka zimbabvejskih korenin, iz podzemlja prodrla v mainstream. Njena glasba je popolnoma prepojena s spevnimi refreni in izjemnim občutkom za pop senzibilnost – pri številnih komadih tako zelo, da se zdi njen položaj v glasbenem undergroundu nekoliko neumesten. Z zaključkom trilogije Last Year Was Weird nadaljuje zgodbo pestrega eklekticizma – mala plošča ponuja vse od r&b-ja prek neo-soula do popa in trapa –, ki je po eni strani morda pretirano shizofren, po drugi pa vznemirljiv, saj poslušalec nikoli ne more pričakovati, v katero smer bo zavila naslednja skladba.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | Plošča
Hobo Johnson: The Revenge of Hobo Johnson
Zgodba uspeha kalifornijskega kantavtorja je skoraj neverjetna: Hobo Johnson je viralni fenomen na družabnih omrežjih postal v času, ko je bil še brezdomec. Nenavaden slog njegovega edinstvenega spoken-word »repanja« je od samega začetka preizkušal meje dobrega okusa, a pripovedna iskrenost in pristnost trpljenja, ki ga je izražal skozi svojo glasbo, je prepričala marsikaterega glasbenega avanturista. Z novo ploščo zdaj nalašč sabotira svojo kariero: kar je bilo prej pri njegovi glasbi karizmatično, je zdaj le še pretirano melodramatično in nadležno; kar je bilo očarljivo in spevno, je zdaj razglašeno in kakofonično. Johnson je že prej močno polariziral občinstvo, z namernim trolanjem svojih poslušalcev pa bo izgubil tudi naklonjenost tistih, ki so vanj optimistično verjeli.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Kultura | Plošča
Ameriška pevka in reperka Doja Cat je utelešenje pop zvezdništva 21. stoletja: kariero je zagnala kot spletni mem, s trapastim hitom Mooo!, v katerem je z ocvrtim krompirčkom, zataknjenim v nosnice, zafrkantsko repala, da ni mačka, ampak krava. V nadaljevanju se je uveljavila z narekovanjem glasbenih trendov na platformi TikTok, s tem osvojila srca brezštevilnih plešočih zoomerjev in se nato – ko je vzpostavila zajetno bazo oboževalcev – preračunljivo preobrazila v pop divo, ki občasno tudi malo zarepa. Začetki njene ustvarjalne poti so bili prepričljivi prav zato, ker niti sebe niti svoje glasbe ni jemala preveč resno – pravzaprav ravno nasprotno –, zdaj pa snema visokoproračunske albume standardiziranih R & B in pop balad, ki so v kvazikonceptualnosti nekoliko pretenciozni, po vsebini pa se pogosto zlijejo v sivo povprečje generičnega blockbuster popa.
