Gregor Kocijančič
-
3. 7. 2020 | Mladina 27 | Kultura | Plošča
Ko je Alejandra Ghersi – venezuelska producentka in pevka, ki ustvarja pod psevdonimom Arca – pred leti s peščico izdaj eksperimentalnih hiphop beatov neustavljivo prodrla na sceno, je muzicirala v precejšnji anonimnosti: ustvarjanje je zakamuflirala v skrivnostno meglico, kar je verjetno še dodatno pripomoglo k njenemu preboju v svetovno glasbeno krajino. Sčasoma je razkrila identiteto, presenetljivo podpisala pogodbo z založbo velikanko in se uveljavila kot ena najdrznejših ustvarjalk na polju eksperimentalne elektronike. Status producentske vizionarke je v očeh širše javnosti zacementirala, ko so ji na vrata potrkali številni pop velikani: najprej Kanye West, nato FKA Twigs in kasneje tudi Björk. Ta jo je med eno izmed njunih številnih studijskih seans spodbudila, naj se preizkusi kot pevka. Od tedaj Arca elektronske mojstrovine pogosto obogati s svojim glasom, včasih bolj, drugič manj posrečeno, na novi plošči pa ponudi daleč najsuverenejšo dostavo vokalnih vložkov doslej.
-
26. 6. 2020 | Mladina 26 | Kultura
Po dolgi in mučni bitki je epidemijo koronavirusne bolezni zdaj tudi Španija uspešno zajezila vsaj toliko, da se je v nedeljo svet tam začel ponovno vrteti. Z vračanjem predkoronskega načina življenja v Barcelono je v ponedeljek vrata odprla tudi znamenita operna hiša Gran Teatre del Liceu, prva pokoronska prireditev, uvertura v novo sezono, pa ni bila namenjena ljudem, temveč lončnicam.
-
26. 6. 2020 | Mladina 26 | Kultura | Plošča
Sébastien Tellier: Domesticated
Retrofuturistični romantik Sébastien Tellier, ki je Francijo leta 2008 zastopal na pesmi Evrovizije, se z novo ploščo vrača po šestletnem diskografskem zatišju. Poniknil je, ker se je udomačil, kot namigne že z naslovom plošče: posvetil se je družinskemu življenju, prav to pa je bilo temeljni navdih za album Domesticated, ki je pravzaprav oda vsakdanjim domačim opravilom. Eterične synthpop balade in diskoidne epopeje, posvečene pometanju, sesanju, pomivanju posode in pripravi popečenih kruhkov, težko jemljemo resno, a Tellierovo delo od nekdaj spremlja dobra mera norčavosti, ki se s prefinjenimi synth kompozicijami, čutno baladnostjo in pretanjenimi disko gruvi tudi tokrat prepleta v izjemno svež kontrapunkt.
-
19. 6. 2020 | Mladina 25 | Kultura | Plošča
Pri vseh zvezdniških otrocih, ki so se iz mladih igralcev preobrazili v pop glasbenike – pa bi bilo morda za vse bolje, če se ne bi – od sadov še ene takšne transformacije načelno ne bi pričakovali veliko. A sestri Chloe in Halle Bailey sta že s prvo ploščo pokazali velik potencial, z drugo pa se mojstrsko izkažeta. Ungodly Hour je udarna zbirka prefinjenih R & B-hitov, ki se izrazito spogleduje z zlato dobo MTV-jevskega R & B-ja, hkrati pa je močno začinjena s spokojnim soulom. Sestri Bailey se subtilno postavljata z izjemnimi vokalnimi sposobnostmi, ki jim laskajo razkošni aranžmaji in izčiščena produkcija.
-
19. 6. 2020 | Mladina 25 | Kultura | Plošča
The 1975: Notes on a Conditional Form
Čeprav je eklekticizem ena od ključnih lastnosti, ki odlikujejo čislano zasedbo 1975, je šel bend pri novi, mučno predolgi plošči v žanrski raznolikosti kar nekaj korakov predaleč. Med poslušanjem se zdi, da si ne predvajamo albuma, temveč naključno spletno shuffle playlisto brez kakršnekoli rdeče niti. Če bi rekli, da je plošča nekoherentna, bi uporabili izjemno blag izraz. Za tiste, ki težko prenašamo značilni zvok pompoznega rockovskega synthpopa, s katerim je 1975 prodrl v mainstream, je to sicer olajševalna okoliščina: namesto osladnim napevom med drugim prisluhnemo denimo gospelu, house bangerjem, future garage in post-dubstep sladkorčkom, pankovskemu žganju, očitnemu sklicevanju na zasedbo Radiohead, osladnim saksofonskim solažam in tudi ambientalni elektroniki, podprti s posnetkom govora mlade Grete. Barvito, a izredno necelovito.
-
12. 6. 2020 | Mladina 24 | Kultura | Plošča
Samuel Eastgate, nekdanji frontman kratko živečega, a kultnega benda Late of the Pier, se po petih letih predstavlja z novo ploščo. Ta je poimenovana po edinstveni ritem mašini, ki jo je Eastgate ustvaril sam: glasbilu, ki z neobičajnimi, melodičnimi beati predstavlja hrbtenico te (doslej krivično preslišane) mojstrovine. Pri tem se zdi, da ima avtor kot izumitelj inštrumenta, na katerem plošča temelji, popoln nadzor nad vsemi parametri prismuknjenih ritmov. Njegov izjemni občutek za skladanje tudi v najintenzivnejših, najbolj nasičenih trenutkih plošče, v katerih taktirko prevzamejo pompozne kitarske solaže in piskajoč falzet, pričara spokojno vzdušje, ki krmari med pretanjeno psihedelijo in diskoidnimi groovi.
-
12. 6. 2020 | Mladina 24 | Kultura | Plošča
Žalostni švedski deček Yung Lean kljub dejstvu, da šteje zgolj triindvajset let, velja za vplivnega pionirja. Internetno meme kulturo, postinternetno ironijo ter vizualno estetiko Tumblr arta in vaporwava je pred slabim desetletjem vnesel v trendovsko underground hiphop glasbo, ki je bila v tistem času ravno v vzponu v mainstream, in tako postal kulturni fenomen brez primere: zdaj velja za enega najvplivnejših in najbolj ikoničnih likov, ki delujejo na polju trapa. S pajdaši iz kolektiva Sadboys je soustvaril trapovski podžanr cloud rap in ga pri rosnih šestnajstih z nekoliko šaljivim, ironičnim pristopom do ustvarjanja, začinjenim z najstniško melanholijo, populariziral med mladim spletnim občinstvom po vsem svetu. Nič hudega sluteči švedski najstnik si je nadel bucket hat ter na spokojne, sprane lo-fi trap beate v izrazito otožnem slogu repal o drogah, mlečnem šejku iz Oreo piškotov in ledenem čaju Arizona: kontrast med melanholičnim repanjem in domiselno izbiro banalnih popkulturnih motivov je zvenel tako zelo sveže – tudi zato, ker je prihajal iz ust prikupnega švedskega škorca –, da je Yung Lean hitro postal viralni hit. A v očeh širše javnosti je bolj kot resen glasbenik deloval predvsem kot nekakšen glasbeni meme.
-
29. 5. 2020 | Mladina 22 | Družba
Peščica nogometnih lig je v imenu postopnega odpravljanja koronskih ukrepov že ponovno zagnala motorje. Poklicni driblarji pravil o omejevanju socialnih stik ov na igrišču seveda ne morejo upoštevati, saj morajo preigravati, tribune na stadionih pa za zdaj ostajajo prazne.
-
29. 5. 2020 | Mladina 22 | Kultura | Plošča
Perfume Genius: Set My Heart on Fire Immediately
Od Mika Hadreasa, ki ustvarja pod imenom Perfume Genius, je bilo po štirih izrazito raznovrstnih ploščah mogoče pričakovati, da bo tudi z novo izdajo preobrazil slog. In tako je res storil na svoji najbolj dodelani plošči doslej, na kateri pretanjeno združi oprijemljivejši, intimno kantavtorski slog svojih zgodnjih izdaj in drzne, abstraktnejše prijeme, ki so zaznamovali njegova novejša dela. Rezultat je osupljiv: že pri goli zasnovi novih skladb je dojel, da te potrebujejo velikopotezno obravnavo. Angažiral je nekatere izmed najviše profiliranih session glasbenikov, ki sicer sodelujejo z največjimi imeni v popu, to pa je privedlo do bogatih aranžmajev, ki njegovemu prefinjenemu songwritingu resnično laskajo.
-
22. 5. 2020 | Mladina 21 | Kultura
Štream, podpora ogroženi sceni
Ker občinstvo in izvajalci hrepenijo po glasbenih dogodkih, smo v zadnjem času priče številnim izvirnim alternativam: nekateri klubi v Berlinu te dni že odpirajo vrata, a obiskovalcem je ples strogo prepovedan. Drugod po Nemčiji poročajo o drive-in rejvih, na katerih hardstyle didžeji vrtijo polnim parkiriščem, občinstvo pa se na sick drope odziva z usklajenim hupanjem. Prihaja tudi do virtualnih koncertnih spektaklov jutrišnjega dne, kakršen je bil osupljivi koncert ameriškega raperja Travisa Scotta, ki je za mlade igričarje nastopal v spletni računalniški streljačini Fortnite. A daleč najpogostejši pristop do koncertiranja v času samoizolacije je spletno prenašanje nastopov v živo: splet je po eni strani preplavljen z izrazito intimnimi, domačnimi nastopi, po drugi strani pa se pojavlja čedalje več organiziranih, profesionalno izvedenih prenosov skrbno kuriranih koncertov. Pri nas je to v svojih studiih sprva začel izvajati radio Val 202, Kino Šiška pa te dni v »podporo ogroženi glasbeni sceni« s ciklom virtualnih koncertov Štream skuša pravo koncertno izkušnjo ponuditi tudi v digitalnem svetu.
-
22. 5. 2020 | Mladina 21 | Kultura | Plošča
Čislana raperka Little Simz, ki je lani spomladi iz londonskega podzemlja v svetovno glasbeno krajino prodrla z eno od najboljših hiphop plošč leta, je karanteno izkoristila za ustvarjalno hiperproduktivnost: ko se je morala umakniti v samoizolacijo, ki jo je preživljala v samoti, je začela snemati malo ploščo, in preden se je svet spet začel vrteti, jo je že izdala. Izdelek je izrazito surov in neizpiljen ter v instrumentalni razsežnosti nekoliko nedodelan, saj se je avtorica osredotočila predvsem na pesniško plat, tu pa se ponovno izkaže. Čeprav Drop 6 EP lanski studijski mojstrovini ne seže niti do kolen, je suveren dokaz, da lahko od mlade emsijke v bližnji prihodnosti pričakujemo še veliko.
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Kultura | Plošča
The Soft Pink Truth: Shall We Go On Sinning So That Grace May Increase?
Drew Daniel je polovica kultnega dvojca Matmos, ki že četrt stoletja navdušuje s konceptualnimi ploščami, na katerih posnetke organskih zvokov preobraža v sintetične simfonije. Najnovejši izdelek Danielovega solističnega projekta je v primerjavi z deli Matmosa v redkih trenutkih bolj prijazen do mirnodušnega plesišča, večinoma pa ekstremnega chillanja: krmari med spokojnim mikro-housom in melanholično ambientalno elektroniko, njegova izvedba pa se ne podreja omejitvam konceptualnega nabora »inštrumentov«, temveč za ustvarjanje meditativnega vzdušja uporabi široko zvočno paleto, od ritem mašin prek klavirja in synthov do domiselne manipulacije angelskih glasov svojih glasbenih pajdašic.
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Kultura | Plošča
Superzvezdnik Drake, med poznavalci znan tudi kot Champagne Papi, je verjetno največje ime komercialnega hiphopa na obličju Zemlje. Ima tolikšno bazo fanatičnih fenov, da bo vsaka njegova nova izdaja – ne glede na to, kako postano zveni – postala vesoljna uspešnica. Tako je tudi denimo s komadom Tootsie Slide – trenutnim svetovnim hitom številka ena in glavnim singlom mikstejpa Dark Lane Demo Tapes –, ki je pravzaprav preračunljiv marketinški podvig osvojitve občinstva na družabni platformi TikTok. Singel ni zgolj spevna, preprosta, hitro zapomnljiva in nekoliko otročja pesem, temveč predvsem navodilo za koreografijo – posneto v Drakovi luksuzni samoizolaciji –, ki jo horde mladih posnemajo, videoposnetke svojih nastopov pa nalagajo na TikTok: Tootsie Slide je Macarena enaindvajsetega stoletja. Preračunljivost pa ne zaznamuje zgolj plesne TikTok izštevanke, temveč ves izdelek: ne zgolj njegove izvedbe, temveč že samo zasnovo.
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Kultura | Plošča
Car Seat Headrest: Making a Door Less Open
Making a Door Less Open je prvi očitni spodrsljaj v bogati diskografiji Willa Toleda – samorastniške zvezde neodvisne indie rock scene –, ki s spremljevalno zasedbo ustvarja pod imenom Car Seat Headrest. Njegovo dvanajsto ploščo zaznamujejo očitna prizadevanja za preboj v mainstream, a že po nekaj skladbah postane jasno, da mu nova, produkcijsko izčiščena, rahlo elektronska slogovna smer ni pisana na kožo. Pravzaprav se zdi, da bo kvečjemu razočarala zvesto občinstvo, ki ga spremlja predvsem zaradi njegovih lo-fi, hrupnih, DIY mojstrovin. Slogovni zasuk spremlja tudi ponesrečena preobrazba vizualne podobe: ustvaril je alter ego, imenovan Trait, ki obraz skriva pod plinsko masko. Kako prikladno, da je plošča izšla ravno v času pandemije.
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Družba
Ker glasbeniki v času pandemije ne morejo nastopati v živo, si pomagajo s spletnim pretokom koncertov. Ljudje, ki načeloma ne smejo zapuščati domov, se pogosto zatekajo k igranju računalniških iger. Najbolj igrana brezplačna igra na spletu Fortnite – ima kar 250 milijonov uporabnikov – je v sodelovanju s Travisom Scottom, enim izmed najpopularnejših trap izvajalcev, na en mah izkoristila oba fenomena sedanjih karantenskih razmer.
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Kultura | Plošča
Christian Kroupa: A Little Flower EP
Kristjan Kroupa, eden naših najprepoznavnejših producentov v svetovnem klubskem podzemlju, se z novo izdajo vrača k ustvarjanju pod lastnim imenom: zadnjih nekaj plošč je izdal pod psevdonimom Alleged Witches, s katerim je predstavljal temačen tehno, opremljen s plemenskimi tolkali. A Little Flower je diametralno nasprotje mračnemu razpoloženju, ki je zaznamovalo zadnjih nekaj let Kroupovega ustvarjanja: plošča je polna radosti, bleščečih synthov, je pa tudi precej nostalgična, saj se spogleduje z diskoidno estetiko in balearic housom. A v obeh projektih prepoznamo očitne vzporednice: razmeroma izčiščeno in večplastno produkcijo ter to, da Kroupa veliko pozornosti posveti mikropodrobnostim.
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Kultura
Zaradi pandemije koronavirusne bolezni in prepovedi javnega zbiranja, s katero naj bi zajezili širjenje okužb, so se pri nas in tudi drugod po svetu koncertna prizorišča zaprla, glasbeni festivali pa so odpovedani. Začasno so odpovedane vse glasbene prireditve: od butičnih in alternativnih koncertov prek klubskih dogodkov, koncertov klasične glasbe in uličnih nastopov do množično obiskanih festivalov in velikih koncertnih spektaklov. Ohromljena je celotna glasbena panoga: brez temeljnega vira dohodka so ostali glasbeniki, didžeji, producenti in inženirji zvoka, množica zaposlenih v infrastrukturi koncertnih prizorišč, menedžerji, promotorji, založniki, booking agenti, roadiji, tehniki in številni drugi, ki živijo od glasbenih prireditev. Koncerti so zrak in voda glasbene scene, ki je te dni žejna in ne pride do sape. Kot pravi krizno združenje slovenskih glasbenih organizacij in festivalov, se je »celoten svetovni glasbeni ekosistem spričo viralne krize v zgolj nekaj tednih znašel pred popolnim kolapsom«.
-
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Kultura | Plošča
Empress Of: I’m Your Empress Of
Čeprav je tretja plošča ameriške pevke honduraških korenin večinoma narejena po načelu DIY (naredi-sam), zveni kot visokokategorni pop, za katerim stoji vojska producentov. I’m Your Empress Of je zasanjana in intimna, hkrati pa pompozna in do množic prijazna zbirka pretanjenih pop hitičev, a tudi v najbolj komercialno zvenečih refrenih se kaže izrazita songwriterska iskrenost. Strto srce je bilo za pevko tolikšen navdih, da je glasbo za ploščo napisala, posnela in sproducirala v zgolj dveh mesecih premora med turnejami. To vsekakor pripomore k jedrnati konsistenci celotnega izdelka, a ta je dvorezen meč, saj skladbe, ki se gladko prelivajo druga v drugo, proti koncu plošče začnejo zveneti nekoliko enolično.
-
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Kultura | Plošča
Yaeji, korejsko Američanko, ki živi in ustvarja v New Yorku, je Guardian okronal za »kraljico introvertirane klubske glasbe«. Prvi dolgometražni mikstejp What We Drew, njena prva izdaja za založbo velikanko, ta kraljevi naziv več kot upraviči. V nekonvencionalnih aranžmajih krmari med nalomljenimi house bangerji in mnogoterimi odvodi rahlo futuristične bass glasbe, ki v njeni edinstveni izvedbi odlično delujejo na polnem plesišču ali med chillanjem v dnevni sobi. Naj gre za bass, (deep) house, breakbeat, hiphop ali celo jungle, Yaejino glasbo zaznamuje močen, takoj prepoznaven avtorski pečat, daje ji ga predvsem njen spokojni vokal. Včasih poje v angleščini, včasih v korejščini, a glas je vedno domiselno iznakažen s široko paleto efektov.
-
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Kultura
»YO. Bi naredila fotoshoot? Vem, da načeloma fotkaš zgolj puste pokrajine in zapuščene stavbe, a to je pravzaprav popolno, saj želim, da me obravnavaš, kot bi bil zgolj rekvizit. Fokus naj ne bo na meni, temveč na pokrajini.« To je zasebno sporočilo, ki ga je Dino Kužnik na Instagramu prejel od enega najpomembnejših ameriških raperjev zadnjega desetletja. Tyler, The Creator, letošnji prejemnik grammyja za najboljši hiphop album leta, ki smo ga tudi v Mladininem glasbenem uredništvu brez pomislekov uvrstili v ozek izbor plošč leta, je na portalu Tumblr zasledil nekaj del enega najvidnejših slovenskih fotografov mlajše generacije, ki živi in ustvarja v Združenih državah Amerike. Čeprav se Kužnik na svoje fotografske ekspedicije po zahodni obali vedno odpravi sam – kar ima nanj terapevtski učinek, saj se tako meditativno umakne od newyorškega vrveža –, je za Tylerja naredil izjemo. Usedla sta se v avto in se odpravila na neskončne kalifornijske puščavske ceste – ceste, ki jih Kužnik zelo dobro pozna, saj je na njih, odkar je leta 2013 odvihral čez ocean, iznašel svoj značilni umetniški izraz. Izoblikoval ga je Zahod, kot poudari že naslov njegove prve knjige fotografij Shaped by the West, ki je te dni pri ameriški založbi Aint-Bad izšla že v drugem ponatisu, saj je bil prvi nemudoma razprodan.
-
17. 4. 2020 | Mladina 16 | Družba
Te dni se po vsem svetu – tudi pri nas – veliko dogaja na področju vpeljave digitalnega nadzora nad upoštevanjem karantene oziroma digitalnega nadzora gibanja, ki naj bi pripomogel k ustavitvi širjenja koronavirusa in omogočil postopno rahljanje nekaterih omejitev. Temeljna zamisel je, da bi prebivalci območij, ki jih je prizadela pandemija, na svoj pametni telefon naložili aplikacijo, ki bi sledila našemu gibanju in nas opozarjala, ali je v naši bližini kdo, ki je bil nedavno okužen, ter nas v tem primeru pozvala k (samo)izolaciji.
-
17. 4. 2020 | Mladina 16 | Kultura | Plošča
Yves Tumor: Heaven To A Tortured Mind
Enigmatičnemu glasbeniku, ki ustvarja pod imenom Yves Tumor, je morda res ime Sean Bowie, morda pa ne. O njem nimamo prav veliko preverljivih podatkov, a jasno je, da je izjemno nadarjen in da je težko slutiti, kaj lahko od njega še pričakujemo, saj vztrajno poizumlja svoj edinstveni zvok. S prejšnjo ploščo je iz eksperimentalne elektronike zavil v bolj songovsko-kitarsko smer, ki jo zdaj, dve leti pozneje, še dodatno nadgradi. Čeprav še nikoli ni zvenel tako dostopno, se njegova dela še vedno zdijo namenjena predvsem sladokuscem z visoko toleranco do produkcijske drznosti in hrupa. Ogrodja skladb so spevna, a zapakirana v kompleksno in eksperimentalno produkcijo, odlikuje jih tudi izrazito večplasten eklekticizem: Bowie skače po izjemno široki žanrski paleti, včasih tudi znotraj ene same skladbe.
-
17. 4. 2020 | Mladina 16 | Kultura | Plošča
Člani newyorške zasedbe The Strokes so bili na prelomu tisočletja – po izidu izjemnega prvenca Is This It? – pompozno okronani za »rešitelje rocka«. Z obuditvijo vintidž art rock zvoka s konca sedemdesetih let, s spogledovanjem z estetiko newyorškega postpunka in z neobremenjenim garažnorockovskim brenkanjem v maniri najstniških samoukov so postavili temelje za vzpon novega vala »indie rock« bendov – žanra, ki so ga lastnoročno redefinirali. Sledila je še ena odlična plošča, Room on Fire, ki so ji nekateri sicer očitali, da zveni kot kopija prvenca, a več kot očitno je šlo za zvok, po katerem se Strokesi odlikujejo. Naslednjih petnajst let so se od njega zavestno oddaljevali, vendar za radikalne slogovne spremembe niso bili dovolj zreli, zato je kakovost njihovih studijskih izdelkov čedalje bolj nazadovala. Zadnji dve plošči sta bili zgolj plod pogodbe z založbo velikanko RCA, ki je zasedbo silila v ponovne izdaje, in to čeprav je bila brez pravega navdiha in izvirnih zamisli, njeni člani pa so bili glede slogovne vizije čedalje bolj nekompatibilni. The New Abnormal, prva plošča po sedmih letih, deluje kot zasedbin popravni izpit.
-
10. 4. 2020 | Mladina 15 | Družba
Čeprav je Skype v zadnjih desetih letih postal sinonim za videoklic, pa ta zastareli program – ki pravzaprav nikoli ni deloval tako gladko, kot bi si želeli – v času karantene preprosto ne zadošča več. Ker je skoraj polovica človeštva vse socialne stike – pa naj gre za sestanke, predavanja, konference ali klepet – prisiljena opravljati od doma, smo ljudje potrebovali alternativo. Ponudil se je Zoom, nekoč robna aplikacija za videokonference, namenjena predvsem podjetjem, danes vodilna aplikacija za skupinske videoklice. S tem, ko se je nenadno povečala njena priljubljenost, pa so se pojavile številne skrbi o potencialnem kršenju zasebnosti. Izkazalo se je, da so bile skrbi več kot upravičene.
-
3. 4. 2020 | Mladina 14 | Družba
Iznajdljiva zvijačnost šolarjev
V poplavi skrb zbujajočih novic in tragičnih zgodb, povezanih s pandemijo koronavirusa, je kakršnakoli duhovita, lahkotna vest – takšne so te dni resnično v manjšini – blagoslov.
-
3. 4. 2020 | Mladina 14 | Kultura | Plošča
Little Dragon: New Me, Same Us
Že po peti plošči švedskega četverca je bilo jasno, da od njega ne gre pričakovati ničesar pretresljivega, to pa zdaj dokazuje še šesta studijska izdaja New Me, Same Us, ki bo bolj kot za glasbene sladokusce uporabna v kakšnem hi-end koktajl baru (ko se ti ponovno odprejo). Zasedba ima sicer krmarjenje med pop napevi, šarmantnim neo-soulom in prikupno elektroniko v malem prstu, a njeni koraki so v tej fazi že popolnoma predvidljivi. Čeprav se želi Little Dragon s tem, da na novi plošči v ospredje postavlja nafankirane groove klasičnih bendovskih glasbil, od svoje diskoidne indietronične preteklosti nekoliko oddaljiti, je v njej še vedno precej zasidran. Tega pa se verjetno zaveda, kot bi lahko sklepali iz naslova plošče.
-
3. 4. 2020 | Mladina 14 | Kultura | Plošča
The Weeknd, najpomembnejši kanadski pop izvoz zadnjega desetletja, z novo ploščo poizumlja svoj slog, a se sočasno vrača h koreninam: k melanholičnim R & B-baladam, odpetim z veličastnim falzetom, ki mu laskajo razkošni aranžmaji epskih razsežnosti. Pompozne podlage se tokrat večidel prepustijo vplivom synthpopa osemdesetih let, s katerim se je pevec spogledoval že prej. Plošča pusti mešane občutke, kar deloma pojasni nabor sodelavcev: pretirano melodramatične žalostinke, ki zvenijo za časom in kvarijo sicer odlično povprečje plošče, so maslo švedskega producenta Maxa Martina, odgovornega za dobršen del največjih pop uspešnic zadnjih dvajsetih let, drznejše skladbe pa podpisujeta avantgardni producent Oneohtrix Point Never in Kevin Parker, frontman Tame Impale.
-
27. 3. 2020 | Mladina 13 | Družba
Koronavirus ne bo »zlomil« interneta
V državah, kjer je bil za ustavitev širjenja koronavirusa sprejet ukrep samoizolacije državljanov, se je obseg rabe interneta občutno povečal. Splet je še posebej v teh kriznih časih temeljni pripomoček za ohranjanje stika z zunanjim svetom. Naj gre za druženje v času omejevanja družabnih stikov, torej za socializacijo na družabnih omrežjih, za pretakanje serij in filmov, preigravanje spletnih računalniških iger, spletno nakupovanje, klasično brskanje po spletu, za delo od doma, ki za marsikoga pomeni sestankovanje prek videoklicev in videokonferenc, za študij od doma, torej poslušanje online predavanj, ali za spremljanje vsakodnevnih novic o pandemiji – človeštvo še nikoli ni bilo v tolikšnem obsegu priklopljeno na medmrežje. Po podatkih ameriške revije Wired se je v Italiji obseg uporabe spleta povečal za 30 odstotkov, v ZDA za 40 odstotkov, v Južni Koreji za 15 odstotkov, po podatkih javnega zavoda Arnes, ki upravlja slovensko nacionalno internetno infrastrukturo, pa se je pri nas »promet na stičišču omrežij SIX, ki je namenjeno lokalni izmenjavi prometa med ponudniki interneta, povečal za skoraj sto odstotkov«.
-
27. 3. 2020 | Mladina 13 | Kultura | Plošča
Portoriški zvezdnik Bad Bunny, prvi mož »latin trapa«, je množicam dostavil drugi dolgometražni album Yo Hago Lo Que Me Da La Gana, kar pomeni »počnem, kar želim«. Resnično, Bad Bunny si drzne marsikaj: plošča se denimo začne z megahitom, ki temelji na lo-fi različici ikonične melodije Jobimove klasike Girl From Ipanema, čez katero seka masten trap beat in Bunnyjev rezki, a izrazito karizmatični vokal. Nato presedla v reggaeton, ki je očitno njegova nova slogovna smernica, saj se v njem zasidra za večinski del plošče, na kateri je kar dvajset skladb. Brez težav bi jih avtor odpisal vsaj polovico, saj ploščo hitro začne bremeniti enoličnost, ki jo razbremenjuje predvsem pester nabor gostujočih vokalistov.
