Saša Eržen

  • Saša Eržen

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Hudo

    Prozorni šotor

    Napihljivi prozorni šotor, ki spominja na iglu, je naprodaj že kakšno desetletje, sčasoma pa je zavoljo povečanja števila ponudnikov postal tudi cenovno dostopnejši. Šotorska kupola v časih, ko je beseda mehurček dobila zelo razširjen pomen, ponuja dejanski fizični mehurček oziroma pribežališče vsem, ki v času izolacije pogrešajo kotiček zase. Do plastičnega mehurčka s trimetrskim premerom, v katerem se lahko namestita dva odrasla ali nekaj otrok, vodi kratek hodnik. Čeprav je bil okrogli prozorni šotor izvorno zamišljen za taborjenje in opazovanje zvezdnega neba brez motečega mrčesa, je tovrstni glamping mogoč le, če je v neposredni bližini na voljo električna napeljava. Zadeva je namreč napihljiva in se s pomočjo črpalke za zrak sama postavi v dobrih desetih minutah, strukturo pa obdrži le, če ventilator po njej nenehno poganja zrak, sicer se hitro spet sesuje sama vase. Tako je primerna predvsem za notranje prostore, dvorišče ali vrt. Ker so njene stene popolnoma prosojne, o zasebnosti težko govorimo. Mehurček je vodotesen, ščiti pred vetrom in ima dobro akustiko, edino zunanje črpalke za zrak naj bi bile pri nekaterih ponudnikih precej glasne. Več

  • Saša Eržen

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Kultura  |  Hudo

    Koronski monopoli

    Monopoli je skupnost igralcev namiznih družabnih iger uvrstila med 20 najslabših iger vseh časov, kljub temu pa še vedno vznikajo nove in nove različice; letos na primer britanski lockdownopoly in ameriški coronaopoly, ki sta naprodaj prek spletne platforme etsy. Prvo polje koronskega monopolija iz ZDA je, kot se za pandemijo spodobi, kitajsko mesto Wuhan. Sledijo mu znamenite svetovne destinacije v takem vrstnem redu, kot se je širil virus, od Velikega kitajskega zidu, moskovskega Kremlja, avstralske divjine, prek piramid v Gizi, polj tulipanov na Nizozemskem, čez švicarske Alpe in Berlinski zid do rimskega Koloseja, Tadž mahala, Dubaja in newyorškega trga Times Square na koncu. Prisvojimo si lahko tudi polja, kot sta zakup mobilnih podatkov in naročnina na kabelsko televizijo, ter se skeširamo pri plačilu bolnišničnih pristojbin ali davka na nepremičnine. Namesto kotnega polja, ki se mu v klasični različici reče ’zapor’, imamo v koronski različici karanteno. V kompletu so žal le igralna podlaga in karte; denar, figurice, kocko, hiške in hotele, po želji pa tudi škatlo za shranjevanje morajo igralci priskrbeti sami. Več

  • Saša Eržen

    23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Hudo

    Zelenjava na bradi

    Pred leti je postalo popularno, da si bradati moški za decembrske službene in zasebne zabave na svojo obrazno diko navesijo novoletne oziroma božične okraske, od raznobarvnih bunkic do električnih lučk. Lani se je ponudbi mini okraskov, namenjenih zaljšanju bradačev, pridružil komplet devetih različnih ornamentov, ki ponazarjajo klasična božična jedila; med njimi so medenjak, sladkorna palica, pečen puran in celo kroglica brstičnega ohrovta. Slednji je namreč v Veliki Britaniji tradicionalni, nepogrešljivi del božične večerje, pri čemer domnevajo, da je to postal zaradi svoje sezonske razpoložljivosti. Ob božiču naj bi brstični ohrovt na Otoku po krožnikih kotalili tudi tisti, ki se ga sicer vse leto ne dotaknejo, in dotični okraski so zrasli prav na angleškem oblikovalskem zelniku. Brohrovt je letos očitno še povečal priljubljenost ali vsaj svoj aranžerski potencial, saj je dobil samostojen komplet. V njem je devet zelenih plastičnih kroglic v obliki brstičnega ohrovta, navešenih na kovinske ščipalke, s katerimi jih pritrdimo na dlako. Izdelek ni primeren za bradate otroke, ki so mlajši od treh let. Več

  • Saša Eržen

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Hudo

    Napihljivi Odrešenik

    Brez jaslic ni božiča. Leta 1223 si jih je izmislil sveti Frančišek Asiški in jih dal s papeževim dovoljenjem postaviti v votlini v kraju Greccio v Italiji, kot prizorišče za božično mašo. Z njimi je želel doseči, da bi v ospredje praznika znova stopilo čaščenje Odrešenikovega rojstva namesto plebsove posvetne osredotočenosti na darila; očitno težave s pretiranim materializmom in božično darilno histerijo ne izvirajo od včeraj. Namesto jaslic ali kot dodatek k njim pa vam za čaščenje Odrešenika v britanski firmi diabolical gifts, torej diabolična darila, ponujajo napihljivega Jezusa Kristusa. Ta enkrat za spremembo ni razpet na križu, ampak oblečen le v belo ogrinjalo s pomirjujoče zaprtimi očmi in široko razširjenimi rokami, s katerimi simbolno objema vse človeštvo, vabi pod svoje okrilje. Napihnjen je visok pol metra in lahko dejansko stoji na vodi. Zaradi praktičnosti je ta kipec, če mu lahko tako rečemo, mogoče imeti vselej pri sebi, napihnjenega ali spuščenega ter na majhno zloženega. Več

  • Saša Eržen

    11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Hudo

    Selfi maske

    Zaščitne maske so z zapovedano nošnjo v vseh zaprtih javnih prostorih in na prostem postale naša druga koža. Kot kaže, bo tako ostalo še nekaj časa. Mlada oblikovalka, vizualna umetnica in podjetnica Danielle Baskin iz ZDA se je februarja, ko je bila pandemija še v povojih, lotila čisto posebnega projekta, bombažne maske z natisnjenim obrazom tistega, ki masko nosi. V naslednjih mesecih je s sodelavci izpopolnjevala tehnologijo tiska na blago, na domačem šivalnem stroju pa preizkušala, kako se na izbranem kroju odrežejo natisnjene podobe različnih obrazov, saj je želela s potiskanimi maskami doseči tridimenzionalni učinek. Zdaj je tako imenovana selfi maska končno na voljo vsakemu, ki želi čez spodnjo polovico svojega obraza nositi podobo spodnjega dela svojega obraza. Po želji lahko seveda pol obraza prekrijete tudi s polobrazom svojega najljubšega zvezdnika ali kakšnega drugega portreta. Na spletni strani maskalike.com naložite ostro visokoresolucijsko fotografijo, plačate trideset dolarjev in unikatna portretna maska – ali več njih – se bo v dobrem tednu iz Kalifornije odpravila na dolgo pot do vas. Več

  • Saša Eržen

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Hudo

    Hej hej, Miklavž

    Na slovenskem spletnem portalu hejhej lahko že nekaj mesecev sami sebe ali kakšno drugo osebo obdarite s personificiranim videosporočilom izbrane domače zvezdnice ali zvezdnika, med katerimi je tudi Miklavž. Ker si slednji – tako kot vsi ostali v ponudbi – od naročila do dostavljenega posnetka vzame kar pet dni časa, ste za letošnje obdarovanje nemara že prepozni, a na voljo sta še druga dva iz trojice decembrskih daronoscev, ki so z oznako »dobri mož« na portalu presenetljivo uvrščeni v kategorijo športnikov, skupaj z Dejanom Zavcem in Filipom Flisarjem, pa tudi v kategorijo igralcev, kot sta Gojmir Lešnjak ali Marko Miladinović, pa še v kategorije glasbenikov, televizijskih in radijskih voditeljev ter komikov, skratka, v vse kategorije, ker je pač december. Miklavž se posname za pičlih 17 evrov, Božiček in Dedek Mraz pa zaračunata po 19. Kar je precej manj kot Jonas, ki se prodaja za 299 evrov in je daleč najdražji od vseh v ponudbi. Če naročate posnetke, morate biti stari vsaj 16 let, izbrani zvezdniki pa se lahko dejansko obnašajo zvezdniško, saj imajo pravico zavrniti snemanje vašega sporočila. Več

  • Saša Eržen

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Hudo

    Sodček v cerkvi 

    Pred meseci smo zapisali, da v tujini po tem, ko so morale cerkve blagoslovljeno vodo zaradi pandemije umakniti iz kropilnikov ob vhodih, zanjo uporabljajo brezstične razdelilnike, ki delujejo na senzor, podobno kot avtomatske posode za milo ali razkužilo. Domači verniki so bili medtem prikrajšani, zdaj pa so končno dočakali »sad znanja slovenskih konstruktorjev in inovatorjev iz Šentjerneja« v obliki majhnega lesenega soda, pomenovanega ressel, ki ga je navdihnil putrh, tradicionalni ročni sodček za prenašanje vina. Prvi samostoječi prototipi – na voljo so tudi stenski – so že nameščeni v cerkvah po Sloveniji. Potem ko si verniki ob vstopu razkužijo roke, jim svetujejo, da levo dlan (in ne desno, kot bi sklepali po ilustraciji na sodčku) vstavijo pod avtomatski razdelilnik ter vanjo ujamejo nekaj kapljic blagoslovljene vode, v katero pomočijo prst desne roke in se z njim pokrižajo. Levo dlan z vodo lahko zatem ponudijo tudi drugim družinskim članom. Če lahko verniki uporabijo le eno roko, si prst omočijo tako, da dlan stisnejo. To pa še ni vse: medtem ko razdelilnik brizgne vodo, dlan obsije z UV-svetlobo, ki dodatno razkužuje. Več

  • Saša Eržen

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Hudo

    Zoo zoom

    Ta teden je do preklica svoja vrata začasno zaprl tudi ljubljanski živalski vrt. Za zdaj še niso ponudili možnosti, da bi medtem, ko obiskovalci ne morejo do živali, slednje po naročilu pripeljali na obisk v domove in pisarne. Seveda le prek spleta, kot se je tega že konec aprila domislil živalski vrt v Cincinnatiju v ZDA. Po poldrugem mesecu zaprtja so ljudem ponudili možnost, da prek izbrane aplikacije v svoje skupinske videoklice za 15 minut vključijo povodnega konja, žirafo, ježevca ali lamo, kasneje so ponudbo razširili še na geparda, mačjega pando, kenguruja in koze – večina od njih je za popestritev sestankov na daljavo še vedno na voljo. V ZDA, pa tudi v Veliki Britaniji, trenutno kar nekaj kmetij in zavetišč za rejne živali v zameno za plačilo ponuja virtualno udeležbo koz, alpak, lam, krav, pujsov, kokoši, puranov in ovac na sestankih, pri pouku ali na druženjih na daljavo. Živali tako služijo denar za hrano, oskrbo ter izboljšave svojega življenjskega okolja, ljudje pa vnesejo nekaj razvedrila v te naporne čase, še zlasti, kadar jim uspe žival na sestanek vtihotapiti, ne da bi nadrejeni to opazili. Več

  • Saša Eržen

    13. 11. 2020  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Hudo

    Lučka prijateljstva

    Pred šestimi leti se je John Harrison novembra ubadal z božičnimi darili za člane svoje družine, ki so sicer živeli na različnih koncih ZDA in v Kanadi, kljub razdaljam, ki so jih ločevale, pa jim je uspevalo, da so si skočili v lase. Želel je, da bi se kot družina čutili povezane, in to brez besed, ki so jih tako pogosto razdvojile. S soprogo Vanesso Whanel sta ustvarila lučko prijateljstva na daljavo, izvorno long distance friendship lamp. Z njo lahko svojim dragim, ki živijo drugje, brez telefona in brez besed sporočamo, da v nekem trenutku mislimo nanje. Kadar se namreč dotaknemo vrha lučke, bo ta zažarela v barvah mavrice ali v eni sami barvi, ki jo nastavimo po želji; enako se bo zgodilo pri njeni svetilni »dvojčici«, s katero sta povezani s pomočjo brezžične spletne povezave. Svetilke so naprodaj posamezno ali v paru, med sabo pa jih lahko povežemo tudi več, omejitev glede števila praktično ni. Izdelujejo jih v Kansasu v ZDA in so zasnovane za tamkajšnjo električno napetost, zato je za priključitev na omrežje drugod po svetu treba uporabiti ustrezne adapterje. Več

  • Saša Eržen

    6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Hudo

    Tisoč belih koščkov

    Ponudniki sestavljank si med pandemijo manejo roke, še zlasti v ZDA, kjer je že spomladi, med prvim valom, prodaja narasla za krepko več kot tristo odstotkov. Tudi pri nas se je povečalo povpraševanje po sestavljankah, posebej v spletnih trgovinah. Božič je pred vrati, pandemiji še ni videti konca in sestavljanke lepo potujejo tudi po pošti, hkrati pa je sestavljanje motivov dejavnost, ki je primerna za vse starosti in pri kateri se lahko druži vsa družina. Največja privlačnost te prostočasne dejavnosti je verjetno prav radost ob združevanju posameznih koščkov do popolnjenja končnega motiva, kljub temu pa je japonska firma Beverly za zahtevnejše odjemalce prva izdelala sestavljanko z imenom pure white hell, čisti beli pekel, katere koščki so, kot že ime pove, popolnoma beli, brez kakršnegakoli motiva. Darkerjem ponujajo tudi črno različico. Če se vam bo prek sestavljanja tisočih koščkov belega pekla uspelo prebiti do nebeške blaženosti, vedite, da obstaja še bela sestavljanka z dva tisoč koščki, ki so res zelo zelo majhni. Na njej je opozorilo, da nikakor ni primerna za začetnike. Več

  • Saša Eržen

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Hudo

    Žlica 2.0

    Oglaševalski leporek je poskrbel za tolikšno inflacijo besednih zvez ’razvajanje brbončic’ in ’eksplozija okusov’, da nam je zdaj, ko so iznašli izdelek, ki dejansko povzroča oboje, zmanjkalo ustreznih označevalcev. Elektronska žlica, imenovana spoontek, izostri okus tako, da razburi brbončice, poskrbi pa tudi za izboljšani pookus. Ima dve elektrodi, in ko jo držimo v roki ter nanjo naložimo hrano, skoznjo steče šibek električni tok, mikrotok, ki ga brbončice občutijo, posameznik pa ne. »Po zaslugi vgrajene elektronike je celo dolgočasna hrana dobrega okusa,« zato jo med drugim priporočajo za nizkokalorično oziroma dietno prehrano, na primer táko z manj sladkorja ali soli. Z njo lahko jemo vroče ali mrzle jedi, ni pa primerna za strojno pomivanje. Otroci, nosečnice, epileptiki, osebe z vgrajenim srčnim spodbujevalnikom in vsi, ki na jeziku ali ustnici nosijo piercing, je ne smejo uporabljati. Njene baterije žal ne bo mogoče zamenjati, tako da bo morala po približno pol leta ali enem letu – odvisno od pogostosti uporabe – romati v reciklažo. Prvi odjemalci bodo lahko žlico prihodnosti v usta nosili že od decembra. Več

  • Saša Eržen

    23. 10. 2020  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Hudo

    Tubble

    Tuširanje je do okolja prijaznejše od kopeli, a z namakanjem v vodi se bolj sprostimo in tako poleg telesa negujemo še duha. Če v kopalnici nimate kadi, si lahko omislite napihljivo in jo postavite kamorkoli. Dolga je slabih sto šestdeset centimetrov, v širino jih meri skoraj osemdeset, vanjo gre 255 litrov vode, ki je po želji lahko ogreta – vendar največ do 45 stopinj Celzija – ali ledena. Napihnjena kad je čvrsta, v njej se lahko precej udobno namestite, če niste daljši od 188 centimetrov. Na zadnji strani ima dvignjen rob, ki služi kot naslonjalo za glavo, ob strani luknjo za skodelico ali kozarec. Pri vrhu ima zadrgo, s katero na kad pritrdimo pokrov iz mehke plastike, kot nekakšno odejico, če nočemo, da bi voda pljuskala naokoli. Napihljiva kopalna kad se s priloženo električno tlačilko napihne sama in za to potrebuje približno eno minuto. Po kopeli vodo iz nje odtočimo skozi daljšo priloženo cev, najboljše kar v odtok, nato jo do suhega obrišemo, spustimo iz nje še zrak ter jo zložimo in pospravimo nazaj v škatlo. Izmislili so si jo na Nizozemskem, naprodaj je že osem let, ima tudi enoletno jamstvo. Več

  • Saša Eržen

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Hudo

    Lasje za čisto morje

    Avstralski frizerski saloni so zbrali več kot deset ton las, s katerimi so se odpravili v boj s tisoč tonami nafte, ki je avgusta ob obali Mavricija v Indijski ocean iztekala iz nasedlega japonskega tankerja. Ameriški frizer Phil McCrory je zamisel za preprosto čistilno napravo iz las, ki nase privlačijo maščobo, dobil že leta 1989 ob razlitju nafte s tankerja Exxon Valdez na Aljaski. Pri gledanju poročil je na posnetku opazil vidre, katerih kožuh je bil prekrit z nafto, morje pa je bilo okoli njih videti bolj čisto kot drugje. Učinkovitost njegove iznajdbe je potrdila tudi NASA, katere znanstveniki so bili med McCroryjevimi strankami. Lase, ki so jih z vseh koncev pošiljali frizerski saloni in posamezniki, je McCrory kopičil kar v svoji garaži, dokler ga ni leta 1999 našla Lisa Craig Gautier iz okoljevarstvene dobrodelne organizacije Matter of trust. Pod njenim okriljem zdaj po vsem svetu zbirajo človeške lase, perje, dlako iz pasjih salonov, filc in surovo volno, ki jo dobijo s striženjem ovc. Dlakavi material spredejo v preproge ali z njim napolnijo najlonke ter ustvarijo klobasaste zvitke, s katerimi naftne madeže odstranjujejo tudi iz pristanišč. Več

  • Saša Eržen

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Hudo

    Darkerska penina

    Zlati in srebrni se po novem pridružuje še darkerska. Govorimo o novi radgonski penini, ki je ustvarjena v popolni temi in katere uživanje prav tako priporočajo v odsotnosti kakršnekoli svetlobe. Untouched by light, nedotaknjena od svetlobe, kot pravi njeno ime, je kot nalašč za temne čase. Celoten proces obdelave grozdja in izdelave penine poteka v popolni temi, ob pomoči očal za nočni vid. Grozdje oberejo v temni noči brez mesečine. Penina nekaj let zori v temni vinski kleti, najprej v sodih, dokler je v temi ne pretočijo v temne steklenice, ki jih nato tudi obračajo v temi in na koncu vakuumsko zaprejo v nepredušne vrečke iz temne folije. Vsega naj bi bila kriva profesorica Ann C. Noble iz Kalifornije, ki v svojih raziskavah ugotavlja, da tudi kratkotrajna izpostavljenost penin in belih vin svetlobi – naj bo ta naravna ali umetna – vpliva na spremembo okusa oziroma ga pokvari tako, da okrni okus citrusov, pojača pa arome kuhanega zelja, gum in mokrega psa. Penina je sicer izdelana iz chardonnaya, po klasični metodi s fermentacijo v steklenici. Trenutno je na prodaj omejena količina steklenic prve polnitve letnika 2016. Več

  • Saša Eržen

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Hudo

    Brezstični razdelilnik hostij

    Ukrepi za zajezitev novega virusa so doleteli tudi božje hrame. Ne gre le za zaščitne maske in predpisano distanco. Blagoslovljeno vodo boste trenutno v kropilnikih ob vhodu v cerkve zaman iskali, duhovniki pa morajo hostijo, ki predstavlja Kristusovo telo, vernikom položiti izključno v dlan in nikakor ne v usta; prej so lahko hostijo dali na jezik vsem odraslim vernikom, ki so to želeli, ter vsem otrokom, ki še niso prejeli zakramenta birme, kar se zgodi okoli trinajstega leta. Pred deljenjem svetega rešnjega telesa in po njem pa si mora duhovnik do nadaljnjega razkužiti roke. Ameriško podjetje, ki oskrbuje cerkve po vsem svetu, prek spleta že od predpandemijskih časov ponuja brezstični plastični razdelilnik hostij, ki higieno ob prejemanju obhajila ’na roko’ popelje še na višjo raven. Z njim duhovnik hostijo v dlan vernika položi s pritiskom gumba na držalu, ki rahlo spominja na joystick, in je povezano s prozorno tubo s hostijami. Obstaja tudi kar nekaj različic razdelilnikov svete vode, ki delujejo na senzor, podobno kot brezstična razdelilna posoda za milo v sanitarijah. Več

  • Saša Eržen

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Hudo

    Nenamerna poezija

    Gnoj je zlato, je uvidel naš modri pesnik že pred slabim stoletjem. Zato je Rob Sears, nebodigale n, pohopsal dele go voro v in inte rvjujev ter tvite ameriškega predsednika in iz njih ustvaril zbirko pesmi, ki jih je izdal pod naslovom Čudovita poezija Donalda Trumpa, v izvirniku The beautiful poetry of Donald Trump. Gre kakopak za neavtorizirano knjigo, ki je prvič izšla pred tremi leti, lani pa tudi v razširjeni verziji z ducatom novih pesmi. Sears, ki živi in dela v Londonu, se je prebil skozi Trumpov tridesetletni mentalni opus, skozi nebroj izjav, govorov, intervjujev in tvitov ter umotvore zložil v poeme in haikuje, sicer pa vanje ni posegal; vsak od upesnjenih citatov je opremljen s podatkom o izvoru. Melanije ne najdemo v nobeni od pesmi, se pa Trump v njih na veliko važi in samopoveličuje. Ti ljudje so luzerji, Sem najmanj rasistična oseba, kar jih je, Rad berem, Dobri geni, Jaz sem najboljši, Morali se jih bomo znebiti je le nekaj izbranih naslovov. Trumpizmov za morebitno novo zbirko ne zmanjka, kot tudi ne besednega gnoja, ki ga proizvaja tviter logoreja v domačih političnih logih in bi ga bilo koristneje uporabiti kot material za lucidne umetniške stvaritve. Več

  • Saša Eržen

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Hudo

    Govoreča maska

    Obstajajo ljudje, ki jih pri zaščitni maski posebej moti to, da ne vidijo ust sogovornika oziroma da iz preostanka obraza težje razberejo čustveno razpoloženje ali odziv. Čeprav se nasmehnemo ali namrdnemo tudi z očmi, to očitno ni dovolj, a k sreči se lahko poleg – ali celo namesto – vas smeji vaša maska, če je to jabbermask, maska za čvekanje. Vgrajenih ima šestintrideset LED-diod, te pa na črnem bombažnem ozadju ustvarjajo dinamična ali statična sporočila, ki jih želi sporočevalec prenesti naslovniku: navzgor ali navzdol zavihani kotički ustnic, ravna horizontalna črta, srce, krog ter napisa OK ali NO, torej angleški ne. Majhen pok z ustnicami in že se na maski izriše nasmeh! Masko aktiviramo z glasom, posamezne lučke pa se lahko prižigajo in ugašajo sinhrono z govorom, zato je videti, kot da se na maski dejansko premikajo naše nadomestne, elektronske ustnice. Programer in razvijalec iger Tyler Glael iz Kalifornije, ki je masko izdelal, je očitno prepričan, da bodo zaščitne maske del obvezne garderobe ostale tudi globoko v naslednji pomladi; maska, ki na obraz riše emodžije, bo namreč množično dostopna šele maja prihodnje leto. Več

  • Saša Eržen

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Hudo

    BioVYZR

    Rešitev za vse protimaskarje je preprosta: če nočejo nositi mask, ker ne verjamejo v moč njihove zaščite, naj si nataknejo skafander. Stane približno toliko kot en vavčer. BioVYZR, ki ga je zasnovalo kanadsko podjetje, je že na pogled tako futurističen kot njegovo ime. Okoli glave posameznika ustvari nekakšno mikroklimo, saj s pomočjo posebnih filtrov – ki jih je treba zamenjati vsakih 60 ur – prečisti zrak, tistega, ki ga vdihujemo, in izdihanega. Tehta dva kilograma. Njegov vizir se ne megli in ne rosi, za boljšo vidljivost sta dodani tudi dve stranski okenci. Da se človek v skafandru ne skuha, skrbi par ventilatorjev, ki z enim napajanjem neprekinjeno delujeta osem ur. Skafander je pritrjen na mini telovnik iz neoprena in tega s trakovi pod pazduhami lahko prilagodimo postavi. Enotna velikost naj bi bila sicer prav večini odraslih, obstaja pa tudi manjša različica za otroke. Medtem ko ga imate na sebi, se lahko celo dotikate obraza z rokami; za to sta v njem vgrajeni posebni rokavici. Vsi, ki jih nakup resno zanima, se lahko kar postavijo v vrsto, saj bo nova pošiljka na voljo konec septembra. Več

  • Saša Eržen

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Hudo

    Vremenar Lynch

    Sloviti režiser David Lynch, znan po svojih mnogokrat nadrealističnih in mračnih filmih ter kultni seriji Twin Peaks, sicer pa tudi slikar, glasbenik in glasnik transcendentalne meditacije, v času pandemije mnogim zaljša dnevno karantensko rutino in dviguje duha. Od 11. maja letos na svojem YouTube kanalu vsak dan objavi enominutni video z vremensko napovedjo, ki jo, zadnje čase kar s sončnimi očali na nosu, konstatira ob pogledu skozi okno domače delavnice v Los Angelesu. Izvemo lahko trenutno in pričakovano temperaturo, pa tudi, kaj se mu ta dan plete po glavi, na primer: »Danes imam na sebi temna očala, ker vidim v prihodnost, ki je zelo svetla.« Ali: »Danes razmišljam o drevesih in o tem, kako so lepa in pomembna.« Ter: »Danes sem razmišljal, kako čudovit je čas, v katerem živimo, če imate radi gledališče absurda.«. Na koncu vselej vsem zaželi lep dan. Štiriinsedemdesetletni Lynch, ki zadnje tri tedne v posebnem rednem vlogu izžreba tudi številko dneva, je s svojimi vremenskimi napovedmi obudil početje iz prvega desetletja tega tisočletja, ko je občasno objavljal posnetke, ki so jih takrat označili kot »vremensko napoved za dadaiste«. Več

  • Saša Eržen

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Hudo

    Zlate razpoke v asfaltu

    Victor Solomon je sodobni umetnik iz ZDA, ki v svojem dolgoletnem projektu literally balling – v urbanem besednjaku balling pomeni bogat, razkošen, nanaša pa se tudi na besedo ball, žoga – raziskuje razkošje, njegovo ironičnost in nepraktičnost, ter ga aplicira na košarkarske artefakte. Tako je v zadnjem desetletju ustvaril vrsto steklenih vitražnih košarkarskih tabel, obroče na njih pa opremil z mrežami, ki niso spletene iz vrvi, temveč jih sestavljajo nanizane kristalne koralde, kot pri lestencih, ali zlate verižice. Pred kratkim je pozlatil razdrapano igrišče za košarko v južnem predelu Los Angelesa; s sodelavci je največje razpoke v asfaltu igrišča po vzoru tehnike kintsugi zapolnil s smolo z dodanim zlatim prahom. Kintsugi je starodavna japonska tehnika popravljanja razbitih keramičnih posod, pri katerih koščke zlepijo skupaj z lepilom, smolo oziroma lakom, ki so mu primešali prah žlahtnih kovin; tako razpok oziroma nepravilnosti sploh ne skrijejo, temveč poskrbijo, da ostanejo dobro vidne, da izstopajo. Solomon je želel z instalacijo poudariti pomen in moč košarke kot splošno dostopnega športa, ki se požvižga na razlike med rasami ali razredno razslojenost, ki ljudi zdravi in jih združuje, kar se mu zdi še posebej pomembno v razdvojenem in negotovem času, v katerem smo se znašli. Več

  • Saša Eržen

    21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Hudo

    Moskitrap

    Z letošnjim obiljem komarjev se vsak spopada po svoje, bolj ali še pogosteje manj uspešno. Past moskitrap naj bi komarke, pa tudi preostali mrčes, eliminirala nadvse elegantno: privabila naj bi jih z UV-svetilko, jih z ventilatorjem posesala vase in nato posušila v posebnem razdelku, ki ga lahko odpremo šele tri ure po izklopu. Namenjena je tako uporabi na prostem kot v zaprtih prostorih, v katerih je treba zapreti vsa okna in vrata – na zračenje torej lahko pozabimo – ter poskrbeti, da je soba temna, moskitrap pa edini vir svetlobe v njej. Priporočajo, da zadevo vklopimo tri ure pred spanjem. Napaja se prek USB-priključka in mora biti ves čas priklopljena na izvor elektrike, tako zunaj kot notri. V tednu dni preizkušanja delovanja pasti je slednji uspelo ujeti enega molja in enega komarja, pa čeprav naj bi s svojo LED-lučko ustvarjala »komarjem najljubšo« svetlobo valovne dolžine 365 nm. A celo v navodilih piše, da bodo ljudje za komarje vedno bolj privlačni kot strojček. Slaba dva decimetra visoka past ni neslišna, če vas brnenje ventilatorja v nasprotju z brenčanjem komarjev ne moti, pa vam lahko služi vsaj kot nočna lučka. Več

  • Saša Eržen

    14. 8. 2020  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Hudo

    Napihljivi gliser

    Videti je kot pravi gumijasti čoln, tudi napihljiv je kot gumenjak, a naj vas videz ne zavede, to je namreč gliser, ki ne gre nikamor in na katerega motorja ni mogoče montirati. Zato tudi ne potrebuje goriva in ne svinja okolja, vsaj nič bolj kot ostali plastični napihljivčki. Ta z zrakom napolnjeni plavajoči otok je namenjen zlasti posedanju in ležanju na kakršnikoli vodni površini, zato lahko z njegovo pomočjo vsaj malo kompenziramo majhnost slovenske riviere ter odsotnost dejanskih otokov. Nanj se lahko udobno namesti šest odraslih, stane nekaj več kot tristo evrov in ga je skoraj tako težko spraviti v vodo kot dejanski čoln, saj že nenapihnjen tehta trideset kilogramov. Če ga v vodi ne zasidrate, boste za krmarjenje potrebovali vesla, sicer bi lahko udarili v skale ali kaj podobnega, kar bi znalo preluknjati ne ravno debelo in bojda ne najbolj trpežno plastiko. Napihljivi gliser vsebuje tudi poseben prostor s pokrovom za shranjevanje pijače in kar osem držal za pločevinke, tako da boste lahko s pivom pogostili še mimoidoče plavalce ali sosede – uporabljati ga je namreč mogoče tudi na travniku ob hiši –, medtem ko bodo občudujoče strmeli vanj. Več

  • Saša Eržen

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Hudo

    Infuzija za lončnice

    Da bi zagotovili ohranjanje življenjskih funkcij sobnih rastlin, medtem ko ste na dopustu, morate prej poskrbeti za to, da bodo kljub vaši odsotnosti redno zalite. Kar pomeni, da morate komu zaupati ključ stanovanja oziroma hiše ali namestiti sistem za avtomatsko zalivanje. Tudi če ste zaradi svoje vneme, pozabljivosti ali neznanja s prepogostim ali preredkim zalivanjem ugonobili prenekatero lončnico, boste veseli novega pripomočka, ki bo z rednim dovajanjem ravno pravšnje količine vode namesto vas skrbel za žejne rastline. Kot nalašč za poletne mesece se je prejšnji teden na tržišču pojavila infuzija za lončnice, za samodejno zalivanje rastlin, poimenovana plant life support. V prozorno vrečko, na katero nataknemo cevko, nalijemo vodo in vrečko obesimo na stojalo. Tega zapičimo v zemljo ob lončnici, enako tudi plastično konico, ki je na koncu cevke. Odpremo regulator pretoka vode na cevki, dokler voda ne začne teči, in nastavimo želeno hitrost pretoka. Idealno za zalivanje med krajšim dopustom, ob daljši odsotnosti pa vseeno potrebujemo nekoga, ki bo izpraznjeno vrečko ponovno napolnil z vodo. Več

  • Saša Eržen

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Hudo

    Mario iz kock

    Lego in Nintendo sta ob 35-letnici prve videoigre Super Mario Bros. podjetno združila moči in zapihala na dušo nostalgikom, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja odraščali ob igralnih konzolah Nintendo oziroma ob brkatem newyorškem vodovodarju italijanskega rodu in ki še dandanes iz kock Lego radi sestavijo kaj elaboriranega. Kompletov Lego Mario, namenjenih interaktivni igri otrok, je več kot ducat in so med sabo združljivi, najdražji pa je namenjen le odraslim otrokom od osemnajstega leta starosti. Sestavlja ga 2646 kock, iz katerih ustvarimo (nedelujoče) replike igralne konzole v dejanski velikosti, krmilnika, ki je z njo povezan z žico, kasete in staromodnega televizijskega aparata. Slednji ima ob strani ročico; če jo zavrtimo, se s pomočjo mehanizma celoten televizijski ekran zavrti okoli osi ter pri gledalcu vzbudi občutek premikanja kot v videoigri. V fizičnem svetu je Mario kot figurica Lego večji od običajnih ter ima na hrbtu stikalo za vklop in izklop, v očeh, ustih in trebuhu LCD-ekrančke, zavoljo katerih je interaktiven, oddaja pa tudi glasbene in druge zvočne učinke iz videoiger. Več

  • Saša Eržen

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Hudo

    Robotski delfin

    Podjetje Edge Innovations iz San Francisca, ki je poskrbelo za robotski morski živelj številnih holivudskih filmskih uspešnic, je izdelalo robotske delfine. Po nedavni zaostritvi trgovanja z divjimi živalmi zaradi virusa covid-19 jih kanijo najprej ponuditi kitajskim akvarijem. Anatomsko so jih zasnovali po vzoru velikih pliskavk, katerih predstavniki plavajo tudi v slovenskem morju, veljajo za zelo družabne in živijo v skupinah. Robodelfini delujejo na daljinsko upravljanje in lahko z enim polnjenjem baterije plavajo do 10 ur. Glede na njihov videz, otip, premikanje in vedenje tisti, ki so bili z njimi v vodi, zatrjujejo, da so presenetljivo veristični. Življenjska doba delfinov v ujetništvu je sicer v povprečju okoli 40 let, treniranje in zadrževanje teh divjih vodnih sesalcev v bazenih, akvarijih in ogradah zavoljo zabave ljudi pa sta sporni. Robotski primerek v slani vodi brez posebnega vzdrževanja ’živi’ dobro desetletje, in to brez kakršnihkoli etičnih zadržkov. Cena za enega naj bi bila od 40 do 60 milijonov dolarjev, načrtujejo pa, da jih bodo lahko v naslednjih treh letih prodali oziroma izdelali kakih 150, se pravi približno enega na teden. Več

  • Saša Eržen

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Hudo

    Masažna pištola

    Masažne pištole, ki so na svetu šele kako desetletje, so letos postale pravi hit – gre za vibrirajoče profesionalno orožje za ogrevanje ali okrevanje mišic, ki je primerno tudi za domačo uporabo. Najobičajnejša masažna pištola spominja na ročni vrtalnik, druga pa na spenjač. Sicer so na voljo v različnih izvedbah, cenejše in dražje, tišje ali glasnejše, bolj ali manj inovativno oblikovane. Vibrirajo s hitrostjo od tisoč do par tisoč udarcev na minuto, vsebujejo različne nastavke, upravljamo jih s pritiskom na gumb ali z dotikom zaslona. Z masažno pištolo lahko – z minimalnim poznavanjem anatomije – vsak postane sam svoj mojster za sproščene, gibčne mišice. Zadeva deluje globinsko, z vibrirajočimi udarci mišice sprošča, izboljša prekrvavljenost, pozitivno vpliva na moč mišic in gostoto kosti, odpravlja napetost oziroma zakrčenost, izboljša prožnost ter preprečuje poškodbe mišic, če je do njih že prišlo, pa lajša bolečine. Že za ceno masaže ali dveh v salonu, kolikor stanejo cenejše različice pištole, lahko izvajamo samomasažo leta in leta, tudi med gledanjem televizije, kot radi poudarijo v oglasih. Več

  • Saša Eržen

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Hudo

    Brizgalni napihljivčki

    Časi, ko so bili otroci povsem zadovoljni, če so se lahko poleti na vrtu škropili z vodo iz cevi za zalivanje, so mimo. Zdaj so v modi nekaj metrov visoke napihljive plastične živali, ki brizgajo vodo iz nosu, roga, ust ali trobca. Podjetje Bigmouth v svojem zabaviščnem repertoarju ponuja skoraj trimetrsko žirafo, malo manj kot dvometrskega samoroga, enako velikega rožnatega slona, zelenega tiranozavra reksa ali pošastko ter v meter visok klobčič zvitega kačona. Najprej jih je treba napihniti, nato pa nanje le še priklopimo vrtno cev in odpremo vodo. Ker so lahki, jih je lahko prenašati naokoli, mogoče pa jih je tudi zasidrati v travnata tla. Priložen je celo komplet za krpanje, če se pojavi kakšna luknja. Za poletje, v katerem utegnemo več časa kot navadno preživeti doma, bodo potrebni dodatki, s katerimi lahko na vrtu pričaramo razpoloženje manjšega zabaviščnega parka, še posebej v vročinskem valu. Kakšni bazenčki neki, letošnji pièce de résistance otroške rojstnodnevne zabave, sosedskega piknika ali duhamornega družinskega srečanja so očitno brizgalni napihljivčki. Več

  • Saša Eržen

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Hudo

    Izstreljevalec priboljškov

    Vzgoja štirinožcev običajno poteka s priboljški; pes si poslastico prisluži kot nagrado za ustrezno vedenje. Psi, enako kot mačke, radi jedo priboljške, radi pa tudi lovijo stvari, ki frčijo po zraku, zato izstreljevalec priboljškov za ljubljenčke, izvorno pet treat launcher, združuje oboje. Na trgu je kar nekaj ponudnikov pripomočka, ki priboljšek oziroma briket izstreli v zrak, tako da ga mora človekov najboljši prijatelj ujeti, preden ga lahko pohrusta. No, tudi če pade na tla, štirinožci ne poznajo predsodkov ali pravila petih sekund in ga bodo z veseljem pojedli, ko ga seveda najdejo. Izstreljevalec priboljškov domače ljubljenčke pred basanjem s hrano učinkovito razgiba in jim nudi dodatno igrivost, lastnikom pa predvsem prihrani umivanje rok. Deluje mehansko, na notranjo vzmet, brez baterij, posamezen izstrelek pa požene dva, tri metre daleč ali kvišku. Enostavno ga je napolniti, zahvaljujoč prosojni posodi je vsebina dobro vidna, med sprehodi pa ga lahko na vrvici nosimo okoli zapestja. Več

  • Saša Eržen

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Hudo

    Sestavljiva slamica

    Sestavljanje napeljave iz plastičnih slamic je priljubljena otroška igra. Verjetno je prav ta navdihnila podjetje Prezzybox, ki na spletu ponuja izvirne izdelke in predvsem darila, da so pred leti ustvarili sestavljivo slamico. Komplet sestavlja enaindvajset delov, od tega štirinajst različno dolgih prozornih cevčic in sedem povezovalnih členov, na las podobnih tistim pri vodovodni napeljavi. Posamezne dele lahko kombinirate, kakor vam drago, zato je mogoče sestavljeno slamico obračati in zvijati po mili volji. Z njeno pomočjo lahko v službi na skrivaj pijete pijačo sodelavcev, na zabavi srkate iz več kozarcev naenkrat, lahko pa tudi dva oddaljena posameznika hkrati pijeta eno pijačo. Z nekaj paketki lahko ustvarite pravi miniaturni cevovod do kozarca. Bolj ko je napeljava razvejena, večji poteg je potreben, da pridemo do pijače. In čeprav so plastične slamice zaradi svojega prispevka k onesnaževanju ter objestni uporabi naravnih virov padle v nemilost, dotična ni namenjena le za enkratno uporabo; deluje dovolj robustno, da jo lahko sestavljamo ter skoznjo pijemo znova in znova. Več

  • Saša Eržen

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Hudo

    Prave barve

    Sto let od iznajdbe obližev so v podjetju, ki jih je iznašlo, končno ugotovili, da barva človeške kože ni le ena. Gre za vodilno podjetje Johnson & Johnson in njegovo znamenito blagovno znamko band-aid, ki je v angleščini postala generično ime za obliže. Pred tednom so z velikim spletnim pompom naznanili, da bodo odslej obliže izdelovali tudi v kožnih barvah temnopoltih. Pred dvema desetletjema je sicer že ebon-aide ponudil prvo zbirko obližev za nebelce; bilo jih je pet, v barvi sladkega korena, črne kave, svetle kave, cimeta in meda. Trgovine so jih namesto na policah z obliži ponujale na policah z izdelki za etnične manjšine, zato je znamka v nekaj letih propadla. Nato je leta 2014 blagovno znamko obližev tru-color ustanovil Toby Meisenheimer, navdihnjen s svojimi temnopoltimi posvojenimi otroki. Kljub obtožbam, da so se pri multinacionalki Johnson & Johnson izdelka domislili (pre)pozno, bodo zavoljo dobre prodajne mreže in visokega tržnega deleža nedvomno kovali dobiček. In čeprav obljubljajo, da bodo del denarja namenili podpori gibanja black lives matter, življenja temnopoltih štejejo, gre za majhen obliž na rane, ki so jih sto let z rasizmom zadajali tudi sami. Več