Saša Eržen

  • Saša Eržen

    6. 4. 2018  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Hudo

    Pasji kino

    Najnovejši animirani film Otok psov režiserja Wesa Andersona bomo pri nas v kinu dočakali šele konec julija, na velikih platnih v Veliki Britaniji – pa tudi čez lužo, na primer v San Franciscu – pa so si ga na posebnih projekcijah že ogledali številni psi. Kar petnajst kinodvoran v različnih britanskih mestih je zadnjo marčno nedeljo ob enajstih dopoldne v svoje dvorane spustilo štirinožce, seveda v spremstvu lastnikov. Eden od kinematografov, Picturehouse Central v londonskem predelu West End, ob nedeljskih dopoldnevih tudi sicer redno, vsakih šest tednov, prireja do psov prijazne projekcije. Kosmatincem poleg filma ponudijo skledčke z vodo, pasje prigrizke in odejo, na kateri lahko sedijo na sedežu ali poležavajo na tleh. Vstopnice jim ni treba plačati, morajo pa se lepo obnašati, karkoli že to pomeni. Kot je poročal The Guardian, je bila na primer pasja projekcija Otoka psov v škotskem Edinburgu razprodana, predstavniki najrazličnejših pasem pa so ob tem filmu resnično lahko prišli na svoj račun, saj jih nihče ni ošteval zaradi lajanja v dvorani, ko so se glasno odzivali na vsako pasje oglašanje animiranih filmskih junakov. Več

  • Saša Eržen

    30. 3. 2018  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Hudo

    Umetno drevo

    Nekatere vrste mahu so čistilci ozračja, saj nase vežejo škodljive pline in delce ter jih razgradijo oziroma pretvorijo v biomaso. To je izkoristilo nemško zagonsko podjetje Green city solutions in izdelalo umetno drevo iz mahu, nekakšen živi zid, ki kot filter skrbi za boljšo kakovost zraka v mestnih središčih. En tak »mahagonij« naj bi nadomestil kar 257 pravih dreves. City tree, mestno drevo, kot so ga stvaritelji sicer poimenovali, zrak čisti in ohlaja, pri tem pa je precej samozadostno, saj zbira deževnico in samo skrbi za svoje zalivanje, kar je pomembno, ker je mah zelo žejen. Vključuje tudi rastline, ki mahu dajejo senco, ter tehnologijo in sončne celice, s pomočjo katerih pridobiva energijo, potrebno za svoje delovanje. Za dve muhi na en mah lahko štirimetrski vertikalni vrt na vsaki strani dopolni klop; takšno urbano pohištvo zavzame tri kvadratne metre in pol površine, različica brez klopi le poldrugi kvadratni meter. Pred kratkim so prvo tako instalacijo ponosno postavili v Londonu, lahko pa jih srečamo tudi v Berlinu, Bruslju, Oslu, Amsterdamu, Parizu, Budimpešti, Glasgowu, Hamburgu, Dresdnu, Groningenu ... Več

  • Saša Eržen

    23. 3. 2018  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Hudo

    Sprehajalec ljudi

    Chuck McCarthy iz Los Angelesa si kot igralec že nekaj let prizadeva za holivudsko kariero. Čakajoč na preboj je želel zaslužiti nekaj dodatnega denarja in pomislil na to, da bi za plačilo sprehajal pse. A kaj, ko mu ni bilo do tega, da bi pobiral njihove kakce. Zato je raje začel sprehajati ljudi. Zaračuna sedem dolarjev na miljo, kar je 3,5 evrov na kilometer. Povpraševanje je tolikšno, da je ustanovil celo podjetje The people walker, sprehajalec ljudi, ki posameznike povezuje s plačljivimi sprehajalnimi partnerji. Ocenjuje, da je njegov doslej najdaljši profesionalni sprehod trajal osem kilometrov, pri čemer je šlo za precej intenziven vzpon na vrh hriba. Nima se za osebnega trenerja, ljudem ponuja le spremstvo pri hoji in pogovor, oboje pa je dobro za zdravje, tako fizično kot psihično. Nekateri si v drugem največjem ameriškem mestu, še zlasti v mraku, ne upajo hoditi sami, drugi preganjajo splošno osamljenost, tretji potrebujejo motivacijo, četrti se radi pogovarjajo o svoji najljubši nanizanki ali želijo razširiti miselni horizont ... In vsaj v primeru slednjih je kosmati Chuck nedvomno boljši sprehajalni družabnik kot pes. Več

  • Saša Eržen

    16. 3. 2018  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Hudo

    Prhanje s pivom

    Na pobudo oblikovalske agencije Snask je švedska mikropivovarna Pangpang ustvarila pivo, namenjeno pitju med prhanjem, imenovano preprosto shower beer. Morda za trend pitja piva pod tušem še niste slišali, a tako kot se med namakanjem v kadi iz kozarca srka vino ali šampanjec, se med prhanjem pije pivo, iz pločevinke ali steklenice. Pivo tipa pale ale je ročno zvarjeno v kraju Hökarängen ter polnjeno v stekleničke, ki z manj kot dvema decilitroma delujejo že skoraj smešno. Primanjkljaj v količini pivo nadoknadi z vsebnostjo alkohola, saj z desetimi odstotki slednjega sodi med močnejše. Dovolj ga je ravno za tri, štiri požirke in se kljub vroči vodi iz prhe ne bo segrelo; njegovi stvaritelji so imeli vsekakor v mislih večerno tuširanje, ne jutranjega. Uporabite ga lahko tudi kot balzam za lase, pri čemer zna to, da je aromatizirano z bergamotko, priti še posebej do izraza. Natisnjeni napis na steklenici sicer omogoča boljši oprijem, a v izogib razbitemu steklu je vseeno potrebne nekaj previdnosti. Prva polnitev je že pošla, za naslednjo sprejemajo prednaročila, najmanjša možna količina pa je šest stekleničk. Več

  • Saša Eržen

    9. 3. 2018  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Hudo

    Tetra

    Nadležno opravilo pomivanja posode človeštvo že desetletja najraje prepušča strojem. Mala gospodinjstva se bodo zato zagotovo razveselila pomivalnega stroja, ki je velik kot mikrovalovna pečica in ga ni treba priključiti na vodovodno omrežje. Za delovanje potrebuje le elektriko in približno dva litra vode, ki jo vanj enostavno natočimo. Celoten cikel pranja posode izpelje v desetih minutah, pri čemer lahko naenkrat pomije pogrinjek za dva ali pa deset krožnikov oziroma ducat kozarcev. Mini pomivalcu je ime tetra in je videti kot narobe obrnjen akvarij. Sestavljen je iz treh delov; aluminijastega dna, prosojnega pokrova ter podstavka, na katerega položimo posodo in je prilagodljiv. S pomočjo oblikovalske firme Frog ga je izdelalo podjetje Heathworks, naprodaj pa naj bi bil konec letošnjega leta za približno 250 evrov. To pa še ni vse. Poleg tega da je tetro mogoče upravljati prek spleta oziroma wi-fi povezave in je odlična za razkuževanje otroških stekleničk, vam bo z veseljem tudi kaj skuhala na pari ali kot sous vide mašina, saj gre za pomivalec, v katerem z lahkoto pripravite jastoga, lososa ali škampe. Več

  • Saša Eržen

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Hudo

    Plogging

    Švedski fitnes bi lahko poimenovali novi trend, pri katerem tek ali katero od drugih rekreacij na prostem dopolnjuje pobiranje smeti, ki so jih za sabo pustili bolj nemarni osebki človeške vrste. Plogging, kot se zadeva sicer imenuje, je sestavljenka iz besed jogging in plocka upp, kar v švedščini pomeni »pobrati«. Nanj se velja odpraviti solo ali v družbi, vsekakor pa v tekaških copatih, rokavicah – tisti, ki jim je resnično mar za okolje, seveda ne bodo uporabili rokavic za enkratno uporabo – in z vrečo za smeti. Vadba, s katero poskrbimo tako zase kot za planet, združuje tek, počepe, predklone, raztezanje in dvigovanje peresno lahkih uteži v obliki odpadkov, tekanje pa lahko sicer nadomestimo tudi s hojo, veslanjem ali kolesarjenjem od smeti do smeti. Erik Ahlström velja za začetnika gibanja, ki se mu skrajšano reče plogga in je vzklilo predlani v Stockholmu, v zadnjih mesecih pa se je nenadoma začelo širiti tudi drugod, zlasti po Evropi in ZDA, kjer se tako posamezniki kot skupine tekačev odpravljajo na tek za čistejše okolje, v povsem dobesednem smislu. Več

  • Saša Eržen

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Hudo

    Čokoladni anusi

    Skatološki humor naj bi bil posebej priljubljen pri otrocih in najstnikih, nekateri pa ga nikoli ne prerastejo. Odrasle, ki jih zabavajo reči, povezane s telesnim izločanjem, nagovarja čokoladna bonboniera, na katere embalaži z velikimi črkami piše edible anus, užitni anus. Čokolada, ki je pretopljena v nagajive bonbone, je sicer belgijska, rit, po kateri so čokoladice oblikovane, pa angleška. Kalup so namreč izdelali tako, da so naredili dejanski odlitek okolice zadnjične odprtine neke dame. Na voljo je bonboniera s šestimi anuščki iz mlečne čokolade ali manjša škatla, v kateri so le trije odlitki anusov, v beli, mlečni in temni čokoladi, obljubljajo pa tudi različico z oreščki in s sadjem. Samooklicani umetnik Magnus Irvin, ki si je zadevo izmislil pred dobrim desetletjem, je prodajo sicer kmalu prepustil britanski firmi Spencer and Fleetwood, ki že več kot trideset let ponuja številna šaljiva darila za odrasle – nekoč smo pohudojili njihove makarone v obliki penisa in nedrček iz bonbonov –, Irvin pa si je omislil dodaten zaslužek s tem, da anuse tistih, ki si tega želijo, osebno vlije v bron ali steklo. Več

  • Saša Eržen

    16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Hudo

    The shed

    »Če je mogoče objavljati lažne kritike restavracij, ki jih nisi nikoli obiskal,« je pomislil Oobah Butler, ki je prek spletne platforme TripAdvisor to počel za lastnike restavracij, »je nemara mogoče uspeti tudi z lažno restavracijo.« Vrtno hiško v južnem delu Londona, v kateri živi kot podnajemnik, je lansko pomlad prelevil v namišljeno restavracijo The shed, lopa. Čeprav v njej ni nihče nikoli jedel – telefonske klice je prevzemal Oobah in sporočal, da so vse mize žal zasedene – so lažne kritike prijateljev in fama neobstoječo restavracijo, v kateri naj bi namesto jedi stregli razpoloženja, izstrelile med zvezde. Novembra je tako The shed at Dulwich na platformi TripAdvisor zasedla prvo mesto med londonskimi restavracijami. Ob tej priložnosti je Oobah, ki med drugim piše za The Guardian in VICE, kjer je mesec kasneje razkril svoj veliki nateg, na vrt svoje podnajemniške lope končno spustil nekaj gostov. Do tja in od tam jih je odpeljal zavezanih oči, kot kulinarično doživetje pa jim je med drugim postregel odmrznjeno lazanjo iz trgovine in instant juho, medtem ko jim je DJ predvajal zvok prave restavracije. Več

  • Saša Eržen

    9. 2. 2018  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Hudo

    Teen boss

    Za nekatere stvari očitno ni nikoli prezgodaj. Biznis, na primer, je veščina, ki jo je po mnenju zagovornikov kapitalizma treba začeti poučevati čim prej. Pozabite otroške ulične stojnice z limonado ali pobarvanimi kamni in školjkami, nova revija Teen boss prinaša zgodbe podjetnih najstnic, ki so uspele s svojimi spletnimi kuharskimi oddajami, videi, kozmetičnimi izdelki, oblačili, modnimi dodatki, lizikami, igralno sluzjo, mobilnimi aplikacijami, pasjimi priboljški ... Revija, v kateri sicer ni oglasov, z mladoletnimi tajkunskimi vzornicami nagovarja bralke, stare med 8 in 15 let. Zgodbe o vrstnicah, ki kujejo dobiček kot pubertetniške šefice, dopolnjujejo nasveti, kako zaslužiti čim več denarja med počitnicami ali kot varuška. Doslej so izšle tri številke, je pa zanimivo, da so se v obdobju, ko med omenjeno ciljno skupino prednjači uporaba digitalnih in predvsem družbenih medijev pred analognimi, odločili za izdajanje klasične revije. Vsekakor gre za poznavalce, saj Teen boss izhaja pod okriljem založniške medijske hiše Bauer, ki je med revijalnimi založniki v ZDA vodilna v prodaji na prodajnih mestih. Več

  • Saša Eržen

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Hudo

    Nevestin prijatelj

    Očitno je ena od reči, ki lahko nevesti precej pokvarijo poročni dan – poleg tega, seveda, da se ženin sploh ne prikaže –, opravljanje male ali velike potrebe v nafrfuljeni poročni obleki. Tveganje, da se slednja zmoči ali umaže, so neveste doslej reševale tako, da so obleko v stranišču slekle ali pa bile prisiljene na intimni dogodek povabiti družice, ki so, medtem ko je princeska sedela na školjki, držale blago. Heather Stenlake iz ZDA je zato izdelala spodnje krilo z imenom bridal buddy, nevestin prijatelj, s pomočjo katerega lahko nevesta pred obiskom WC-ja sama ukroti svoj poročni gvant. Več

  • Saša Eržen

    26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Hudo

    Halo, Piki

    Medtem ko njihovi lastniki odidejo na delo in po opravkih, so hišni ljubljenčki doma osamljeni in se dolgočasijo. Ker svoje občutke projicirajo na živali, si ljudje radi predstavljajo, da jih njihovi štirinožni družinski člani neizmerno pogrešajo, kadar so odsotni. K sreči obstajajo naprave, ki omogočajo, da se s svojim kosmatincem, kjerkoli že ste, povežete prek osebnega ali tabličnega računalnika ali pametnega telefona. Petchatz je interaktivna kamera, nekakšen videofon, s pomočjo katerega lahko, kadar smo zdoma, nadzorujemo domače pse in mačke ter z njimi komuniciramo, jim celo ponudimo priboljške ali jih razvajamo z živalim všečnimi pomirjujočimi dišavami. To pa še ni vse, na voljo je celo poseben dodatek, pawcall, na katerega izvežbani ljubljenček položi šapo, kadar želi priklicati človeškega družabnika. Videovaruško montiramo na steno prek električne vtičnice, jo povežemo še z brezžičnim internetom in vanjo skrijemo priboljške, pa je nared za uporabo. Z ljubljenčkom lahko družinski člani komunicirajo z različnih lokacij, vendar ne vsi hkrati. Naprava je, kakopak, odporna proti žvečenju. Več

  • Saša Eržen

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Hudo

    O’naturel

    Obiskovalcev, ki se odločijo za večerjo v restavraciji na Rue de Gravelle v dvanajstem pariškem okrožju, med jedjo zagotovo ne bodo motili telefoni. Ti so, tako kot fotoaparati, prepovedani in jih je treba odložiti v garderobi, skupaj z obleko. O’naturel je restavracija, v kateri gostje obedujejo goli, kot jih je mati rodila, le da imajo na nogah bele frotiraste copatke, ki jih dobijo ob prihodu. Mizo ali bolje rečeno stol, saj za daljšimi omizji gostje sedijo skupaj, tudi če se prej niso poznali, je kakopak treba vnaprej rezervirati. Pogled skozi okno zakrivajo zavese, kuhajo pa le zvečer, od pol osme ure dalje. Za menu, sestavljen iz predjedi, glavne jedi in sladice, je treba odšteti devetinštirideset evrov. Restavracija, ki se je odprla pred dobrima dvema mesecema in katere lastnika sta 42-letna brata dvojčka Mike in Stephane Saada, sprejme štirideset jedcev naenkrat. Ti si lahko pred pogledi in pobeglo hrano naročje oziroma mednožje zavarujejo s prtičkom. Med predjedmi najdemo polže, račji foie gras in jastoga v solati, sicer pa je ponudba prilagojena tudi veganom. Natakarji strežejo oblečeni. Več

  • Saša Eržen  |  foto: Uroš Abram

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Portret

    Leon Vidmar, filmski animator

    Mladenič otožnega obraza se namaka v domači kopalni kadi. Kapljanje vode iz pipe ga po poti spominov v preluknjani stoenki popelje k ribniku, kjer je kot otrok prvič ribaril z dedkom, ujel prvo ribo in opazoval, kako je umrla. Kratki animirani film Slovo režiserja Leona Vidmarja, ki črpa iz avtorjevega osebnega doživljanja in spominov na babico ter dedka, resničnost tankočutno prepleta z domišljijo, tako v vidni kot zvočni podobi. Na Festivalu slovenskega filma je bil leta 2016 nagrajen z vesno za najboljšo animacijo. Več

  • Saša Eržen

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Hudo

    Surova voda

    Voda, ki je dražja od bencina, ni več le distopična fantastika. Američani ji pravijo surova voda, raw water, gre pa za nefiltrirano, nesterilizirano ali na kakršenkoli drug način obdelano izvirsko vodo, ki naj bi čez lužo postajala trend. Medtem ko tudi pri nas obstaja obilje naravnih izvirov, pri katerih ljudje pijejo vodo, si jo natakajo v posode ter jo pretovarjajo domov, saj verjamejo v njene dobrodejne učinke, se v ZDA pojavlja vse več ponudnikov ustekleničene studenčnice. Podjetje Live water iz Oregona, ki je zaslovelo lani, deluje pa že tri leta, surovo vodo dostavlja hipsterskim odjemalcem po kalifornijski obali, od San Francisca in Silicijeve doline do Los Angelesa. Več

  • Saša Eržen

    5. 1. 2018  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Hudo

    Razgradljivi vibrator

    Na planetu, ki se utaplja v plastičnih odpadkih, je razgradljivost postala pomembna prodajna beseda. Vsako leto se pojavlja vse več alternativ plastiki, ki v naravi razpadejo hitreje kot v nekaj stoletjih. Tako med drugim lahko kupite biorazgradljivi ovitek za pametne telefone pele, izdelan iz biopolimerov z dodatki lanu, pa tudi vibrator gaia, ki ga, ko vam odsluži, lahko, vsaj teoretično, odvržete na kompost. A le po tem, ko mu odstranite baterije in vse, kar je povezano z njimi. Več

  • Saša Eržen

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Kultura

    Cankar v oblačkih

    Zdi se, da gre Slovencem bolj kot praznovanje rojstev od rok slavljenje obletnic smrti narodovih stvariteljskih velikanov. Tako je pred nami Cankarjevo leto, prihodnjega decembra bo namreč od pisateljeve smrti minilo stoletje. Zaznamovanje stoletnice se je začelo z zbirko Cankar v stripu, iz katere še veje vonj sveže tiskarske barve. Trije stripi so naprodaj le v paketu in želijo izbrana dela umetnika, ki je vznemirjal z življenjem in delom, predstaviti sproščeno, sodobno in dinamično, pri čemer merijo zlasti na mlade bralce. Več

  • Saša Eržen

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Hudo

    Šluk iz palice

    Nekateri si težko predstavljajo, da dneva na smučišču ne bi zaključili s kozarčkom ali dvema ognjene vode. Ker je smučanje s čutaro lahko moteče, so si v firmi WhiSki poles iz Chicaga zamislili smučarske palice, ki enako kot na smučanju pridejo prav po njem, saj jih lahko uporabimo tudi kot posodo za prenašanje pijače. V vsako gre dobra dva decilitra tekočine, na vrhu jih zapremo s posebnim plastičnim zamaškom, ki ga je mogoče obvladati celo v rokavicah. Več

  • Saša Eržen

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura

    Pazi, kaj si želiš

    Življenje v paru ima svoje izzive, zaradi katerih je to vedno priljubljena tema filmov in televizijskih serij. Domača spletna serija V dvoje, ki so jo ob nastanku odlikovale svežina, sodobnost in komičnost, je pred dvema letoma ponudila izviren vpogled v ljubezensko življenje generacije milenijcev, se pravi tistih, ki so rojeni v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega tisočletja. Njeno nadaljevanje, ki smo ga dočakali te dni, je bilo zato težko pričakovano in v nobenem pogledu ni razočaralo. Več

  • Saša Eržen

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Hudo

    Okusni milni mehurčki

    Prestrezanje milnih mehurčkov z jezikom je zabavno, a zaradi okusa milnice dokaj ogabno početje. K sreči je pediater, alergolog in imunolog dr. Dat Tran na pobudo svojih otrok pred dvema letoma izdelal zmes, imenovano bubblelick, ki se je zdaj preimenovala v lick-a-bubble in s katero lahko užitne in okusne mehurčke naredimo iz katerekoli pijače. V enem paketu je šest posodic, v vsaki od njih 25 mililitrov tekočine za delanje mehurčkov ter dovolj prostora, da dolijemo napitek po lastni izbiri, na primer sok, kavo, čaj in celo alkoholne pijače, kot sta vino ali vodka, če so mehurčki namenjeni izključno odraslim. Lovljenje ter lizanje milnih mehurčkov, preden se ti razpočijo, sta tako za otroke in odrasle, bržkone pa tudi domače ljubljenčke postala varna, hkrati pa še privlačnejša. Napolnjeno posodico zapremo, nežno stresemo, da se obe tekočini zmešata, in že lahko s pomočjo palčke z obročki skozi slednje pihamo okusne mehurčke. Ti so primerni tudi za vegetarijance, če seveda vanje ne zamešamo goveje juhe. Več

  • Saša Eržen

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Hudo

    Šapanjec

    Bližajo se prazniki in vi ne veste, s čim bi za božič ali ob prehodu v novo leto nazdravili s svojim štirinožnim ljubljenčkom? Poskusite šapanjec oziroma pawsecco. Pod tem imenom, ki združuje paw kot angleški izraz za taco ali šapo, ter secco, ki označuje suho vino, britanska firma Woof & Brew ponuja belo ali roze različico žlahtne kapljice za pse in mačke. Kakopak pijača ne vsebuje niti mehurčkov niti grozdja, kaj šele alkohola. V sodelovanju z veterinarji je »vino« narejeno iz rastlinskih izvlečkov, med drugim iz cvetov bezga in lipe ter ginsenga, konzervirano pa je s kalijevim sorbatom. Čeprav jo seveda lahko postrežete v kozarcu s pecljem ali zdresirate svojega ljubljenčka, da pije naravnost iz steklenice, priporočajo tudi polivanje po pasji ali mačji hrani. Dotično podjetje sicer izdeluje še pivo za pse bottom sniffer in najrazličnejše pasje tonike, med katerimi je tudi tak, ki zmanjšuje vsebnost amoniaka v pasjem urinu, zaradi česar je trava, po kateri lulajo psi, bolj zelena, njihov sečni trakt pa baje bolj zdrav. Več

  • Saša Eržen

    1. 12. 2017  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Hudo

    Cinnibird

    Pri napitkih, ki jih strežejo v lokalih, je v zadnjih letih priljubljeno zaljšanje vrha pene kapučina ali kakava, tudi s pomočjo posebnih šablon. Medtem pa okraševanje hrane v restavracijah običajno še vedno ne seže dlje kot do vejice peteršilja, rezine pomaranče, lista solate in po robu krožnika potresene rdeče paprike v prahu. Kot da še nihče ni slišal za poseben svinčnik, ki ga je ustvaril oblikovalec Balasz Otvai iz Madžarske in ki s pomočjo začimb v prahu omogoča pisanje ali risanje po jedeh ter napitkih, pa tudi posodah, v katerih so ti postreženi. Svinčnik, ki deluje na baterije, napolnimo z materialom za puščanje užitnih sledi, se pravi z zmletim cimetom, poprom, peteršiljem, kakavom ali rdečo papriko, prah pa se nato ob pritisku na gumb izloča skozi odprtinico. Nekemični svinčnik, imenovan cinnibird, je sicer še eden v vrsti številnih nepotrebnih kuhinjskih pripomočkov, a lahko z njegovo pomočjo ustvarimo tudi domiselna in navdihujoča besedna ali nebesedna sporočila. Kadar kuharju jed ni najbolj uspela, se lahko na primer jedcu opraviči in odkupi vsaj z okusnim napisom na krožniku. Več

  • Saša Eržen

    24. 11. 2017  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Hudo

    Viski na dan

    Adventni koledarji, s katerimi v krščanskem svetu otroci odštevajo čas do božiča, naraščaju vsak dan prinesejo kakšno darilce, na primer sladkarijo ali igračo. Britanska firma Drinks by the dram razume, da odrasli v veseljaškem decembru raje kot po čokoladicah posežejo po alkoholu, zato jim v pripravah na sveti večer že nekaj let pomaga s skrbno sestavljenimi adventnimi koledarji, ki za kartonastimi vratci skrivajo z voskom zapečatene stekleničke s po tremi centilitri izbranih žganih pijač. Ponujajo posebne adventne koledarje za ljubitelje viskija, džina, tekile, ruma, konjaka, vodke, absinta itd. Adventni koledar z viskijem prinaša 24 različnih vzorcev viskijev. Ljubitelji imajo tako priložnost poskusiti najrazličnejše nagrajene viskije z vsega sveta, med katerimi so tudi precej dragi, stari ali kako drugače posebni. Vsak dan prinese novo ustekleničeno presenečenje, v štirih tednih pa se skupaj nabere ravno za eno buteljčno steklenico pijače. Na voljo je še dražja verzija za predbožično užitkarjenje, v leseni in ne kartonski škatli, ki vsebuje dragocenejše, izključno starane ali redke viskije. Več

  • Saša Eržen

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Film

    Slovenski superjunak

    Letos mineva sto let, odkar je izšla prva slovenska slikanica, Levstikov Martin Krpan s črno-belimi risbami Hinka Smrekarja, čeprav so verjetno na to, kako si predstavljamo robatega kmečkega silaka, ki reši cesarski Dunaj pred hudobnim Brdavsom, najbolj vplivale ilustracije, ki jih je za prvo povojno izdajo leta 1954 ustvaril Tone Kralj. To je tudi najuspešnejša slovenska slikanica vseh časov, saj je bila pri Mladinski knjigi doslej natisnjena v več kot 240 tisoč izvodih. Več

  • Saša Eržen

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Hudo

    Anarhistični luksuz

    Prilaščanje simbolov kultur in subkultur z namenom kovanja dobička je v potrošniški družbi nekaj običajnega. Letošnje leto v modnem smislu ne skopari z izdelki, ki razkrivajo obscenost ponudnikov in kupcev prestižnih dodatkov. Španska blagovna znamka Balenciaga je na primer spomladi ponudila veliko modro torbo za dva tisoč dolarjev, kopijo Ikejine ikonične modre nakupovalne vreče, za katero je sicer treba odšteti slabega pol evra. Nato je Chanel med svoje kupce zalučal bumerang za približno 1700 evrov, a se avstralskim staroselcem opravičil zaradi prilastitve njihove kulture. Več

  • Saša Eržen

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Hudo

    MinimLET

    Za primere naravnih nesreč in človeških katastrof je tokijski studio za industrijsko oblikovanje Nendo, katerega vodilni oblikovalec je Oki Sato, oblikoval stranišče, ki ga nosimo kar čez ramo. Pospravljeno je v torbi, ki je videti, kot da je namenjena prenosnemu računalniku, v resnici pa se v njej skrivajo deli, potrebni za postavitev prenosnega osebnega stranišča, s katerim se klicu narave odzovemo na civiliziran način, ne glede na okoliščine. Več

  • Saša Eržen

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Hudo

    Tridimenzionalna zebra

    Islandsko mesto Ísafjörður z malo več kot 2500 prebivalci se je te dni znašlo pod žarometi zaradi sedmih belih črt, ki označujejo enega od njihovih prehodov za pešce. Pravzaprav črte niso samo bele, s črno in sivo barvo so jih dorisali tako, da ustvarjajo vtis senc in s tem občutek tridimenzionalnosti. Optična prevara pritegne pozornost voznikov, ki avtomatsko upočasnijo, ko pred sabo zagledajo lebdečo zebro. Mestni komisar za okolje Ralf Trylla je potem, ko ga je navdihnil podoben projekt, ki ga je s pomočjo uličnih umetnikov pred dobrim letom poskusno udejanjil mestni svet v indijski prestolnici New Delhi, alternativni prehod za pešce naročil pri lokalni firmi Vegmálun GÍH, ki se ukvarja z barvanjem cestnih oznak. S pridobitvijo dovoljenj ni imel težav, ni pa še znano, ali bo lebdeči prehod osamljena krajevna znamenitost ali jih bo kmalu več. Podobne oznake, ki bolj pritegnejo pozornost kot klasične, preizkušajo tudi drugod po svetu. Pri nas se jim je najbolj približal prehod za pešce pred ljubljanskim živalskim vrtom, ki ima namesto ravnih črt z belo barvo narisane zebrine proge. Več

  • Saša Eržen

    27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Hudo

    Oilright

    Povprečno slovensko gospodinjstvo naj bi v odtok na leto odplaknilo tri do pet litrov uporabljenega olja. Gledano drugače, po ceveh spustimo 30 do 50 sveč. Socialno podjetje Bolje, ki zaposluje najranljivejše na trgu dela in edino v Sloveniji predeluje odpadno jedilno olje – iz njega posamezniki z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju izdelujejo sveče – pod blagovno znamko Oilright, med drugim ponuja komplete za izdelavo sveč, s katerimi doma olje recikliramo na najbolj ekološki način. Če imamo za kosilo pohane piške, lahko čez dan ali dva na pokopališče že nesemo svečo iz olja, ki je ostalo od njihove priprave. Takšne sveče gorijo dlje od parafinskih in so do zdravja in okolja prijaznejše. Za eno svečo potrebujemo deciliter odpadnega olja, ki ga precedimo skozi cedilo, kavni filter ali papirnato brisačo; priporočajo, da pred tem olje počiva vsaj 24 ur. Prečiščeno olje zlijemo v posodo, ki je primerna za uporabo na štedilniku ali v mikrovalovni pečici, dodamo prašek, ki je na voljo v osmih različnih vonjih, da sveče lepo dišijo, mešamo in segrevamo. Prelijemo v negorljivo posodico, vstavimo stenj in počakamo, da se vosek ohladi in strdi. Več

  • Saša Eržen

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Hudo

    Sugru

    Bi radi zamašili luknjo v dežnih škornjih, popravili električni kabel, ki ga je zgrizla mačka, nadomestili polomljeni del ročaja škarij ali brez vrtanja pritrdili poličko na keramične ploščice v tuš kabini? Rešitev ponuja sugru, za katerega nemara še niste slišali, združuje pa najboljše lastnosti lepila, plastelina in silikona. Njegova stvariteljica je industrijska oblikovalka irskega rodu Jane Ni Dhulchaointigh, ki je iskala snov, s katero bi bilo mogoče popraviti vse živo. Sugru je mogoče oblikovati po želji, a se v pol ure začne trditi in se na zraku pri sobni temperaturi strdi v 24 urah; pri nižjih temperaturah potrebuje več časa. Z njim je mogoče pritrjevati do dva kilograma težke stvari. Trajno ga lahko pritrdimo na aluminij, jeklo, steklo, keramiko, les, gumo, večino plastičnih mas ter nekatere tkanine, z neporoznih površin pa ga lahko po želji tudi kadarkoli odstranimo z ostrim rezilom. Je čvrst, a prožen, vodoodporen, odporen proti mrazu, vročini do 180 stopinj in proti UV-žarkom, ne prevaja elektrike, lahko ga čistimo v pomivalnem ali pralnem stroju. Med drugim so ga uporabili za izdelavo proteze za enonogo kokoš. Več

  • Saša Eržen

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Hudo

    Qoobo

    Na japonskem sejmu Ceatec, kjer vsako leto predstavljajo najnaprednejše tehnološke stvaritve iz dežele vzhajajočega sonca, se je bizarnim japonskim pogruntavščinam pred tednom pridružila blazina Qoobo (izg. kubo), ki jo pri firmi Yukai engineering iz Tokia razglašajo za terapevtsko. Oklicali so jo namreč za nič manj kot za robotsko mačko, čeprav gre v resnici le za okroglo kosmato plišasto blazino, ki tehta slab kilogram in ima sivo ali rjavo dlako. Je pa res, da ima tudi rep. Plišasti robopovšter bo kupcem predvidoma na voljo junija naslednje leto, na tistega, ki ga boža ali treplja, pa naj bi imel dobrodejni učinek, ker se odzove tako, da začne kot žival migati z repom. Ne le da blazina predstavlja mačko brez udov in glave, kar zna biti za prave mačjeljubce resna pomanjkljivost, ustvarjalci so v želji po robotizaciji ljubljenčkov celo zamešali jezik psov in mačk. Medtem ko psi z repom izražajo svoje navdušenje, je mačka, ki maha z repom, razdražena, jezna ali vsaj vznemirjena, ne v pozitivnem smislu. Na predenje, ki naj bi pomirjujoče delovalo tako na mačko kot tistega, ki jo boža, pa so popolnoma pozabili. Več

  • Saša Eržen

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Hudo

    Noč v muzeju

    Zakaj bi se zabavali le otroci, so si rekli v enem največjih muzejev na svetu, Ameriškem prirodoslovnem muzeju v New Yorku, in še odraslim ponudili možnost prenočevanja med okostji dinozavrov in meteoriti. Postelje so sicer postavili v dvorano pod gigantski, trideset metrov dolg in skoraj eno tono težak model največje živali na svetu, sinjega kita, ki je obešen na stropu. Smrčačem so namenili posebno sobo. Za 350 dolarjev, kolikor je treba odšteti za to muzejsko zabavo v pižamah za odrasle, lahko starejši od 21 let uživajo v šampanjcu za dobrodošlico, jazz koncertu, večerji, nočnem prigrizku in zajtrku, predstavi z živimi živalmi, spektaklu v planetariju, vodenih ogledih do tretje ure zjutraj in samostojnim vandranjem po muzejskih zbirkah, ki so ponoči še posebej čarobne. Prenočevanje v prirodoslovnem muzeju traja od pol sedmih zvečer do devetih zjutraj in lahko gosti nekaj sto obiskovalcev, ki ne smejo prinesti svoje hrane ali pijače, z izjemo vode. Poslednji dve letošnji noči, prespani na muzejskih posteljah, a z lastnimi spalnimi vrečami in blazinami, bosta v petek, 13. oktobra, in soboto, 9. decembra. Več