Saša Eržen

  • Saša Eržen  |  foto: Uroš Abram

    9. 2. 2018  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Portret

    Ana Pandur, plesalka in performerka

    Odkar pomni, je hotela plesati. In bolj ali manj vse življenje ves čas pleše. Lani na primer ni plesala edino poleti med dopustom, kakih deset dni. Ples je takrat nadomestila s tekom. Da lahko pleše flamenko, ki se mu posveča že več kot poldrugo desetletje, za preživetje deluje tudi kot koreografinja, gledališka performerka in plesna pedagoginja. Več

  • Saša Eržen

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Hudo  Za naročnike

    Gigantski nahrbtnik

    Pariški teden mode je pred tedni presenetil z miniaturno torbico znamke Jacquemus, ki v širino meri pet centimetrov in v katero gre le par kovancev ali bonbon. Na drugem koncu sveta pa je japonska firma CWF udarila z nasprotnim ekstremom in izdelala gigantski nahrbtnik, v katerega gre kar sto osemdeset litrov robe. Videti je popolnoma enako kot običajen nahrbtnik, s prednjim žepom, ročajem na vrhu in oblazinjenimi naramnicami, na katerih ne manjka dodaten razbremenilni pas, ki se zapne čez prsni del. Njegovo ime backpacker’s closet, omara popotnika z nahrbtnikom, sporoča, da naj bi bilo vanj mogoče pospraviti celotno garderobo, kar zna biti v primeru študentov ali minimalistov čisto res. Priporočajo ga tako za prenašanje kot za na taborjenje, kjer naj bi nadomeščal pohištvo. Dejansko se lahko uporablja kot dodatna omara, glede na to, da vanj zleze cela odrasla ne preobilna oseba, ki je skrčena, pa tudi kot kabina, v katero se lahko zatečemo, kadar hočemo imeti mir. Nahrbtnik v višino meri točno en meter, izdelan je iz najlona in prazen tehta poldrugi kilogram, na voljo pa je v olivno zeleni, črni in bež barvi. Več

  • Saša Eržen

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Hudo  Za naročnike

    Ikea zajec

    Vse poti vodijo v Ikeo. Na prvo, ki se bo odprla pri nas, bo treba počakati še najmanj dobro leto, saj so prejšnji teden vložili prošnjo za gradbeno dovoljenje, njena gradnja v ljubljanskem BTC-ju pa naj bi se predvidoma začela letos poleti. Po Ikeine čokoladne zajce, ki bodo nedvomno velikonočni hit, se bo zato treba odpraviti k sosedom, v Zagreb, Gorico, Gradec ali na Dunaj. Devetdesetgramski sestavljivi zajec iz mlečne čokolade je naprodaj v kolekciji z imenom VÅRKÄNSLA – gre za besedo, ki v švedščini izraža vznemirjenje zaradi pomladi –, poleg zajca pa vsebuje še čokoladna jajčka in papirnato škatlo v obliki jajca, ki jo lahko napolnimo s sladkarijami. Čokoladni zajec je v embalaži razstavljen na tri dele, stane tri evre in pol in vsebuje 30-odstotni delež kakava. V njegovem opisu kakopak spodbujajo igranje s hrano, ki jo potem pojemo ali uporabimo za okras. V nasprotju z drugimi sestavljivimi izdelki pri zajcu ne potrebujemo navodil ali posebnega orodja. Le če nočemo, da bi se na čokoladi, ki se pri telesni temperaturi stopi, poznali prstni odtisi, je treba z njim delati v rokavicah oziroma ga sestaviti hitro. Več

  • Saša Eržen

    8. 3. 2019  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Hudo

    Teh(t)no ogledalo

    »Zrcalce, zrcalce na steni, povej, koliko tehtam,« ,je zahteva, ki jo bomo v prihodnosti lahko naslovili na svoje ogledalo. To pa še ni vse. Pametno ogledalo, imenovano naked, tj. gol, ki je že naprodaj v ZDA, poleg teže izmeri tudi odstotek maščobe v telesu, mišično maso in natančno premeri posamezne telesne dele. Sestavljeno je iz plošče s tehtnico, ki se počasi zavrti okoli svoje osi, ko stopimo nanjo, in ogledala, za katerim se skrivajo trije senzorji z optičnim čitalnikom ter procesor, ki štiri gigabajte podatkov pretvori v tridimenzionalno sliko uporabnice ali uporabnika. Kakopak ima ogledalo tudi wi-fi in bluetooth povezavo, s pomočjo katerih rezultate meritev takoj odčitamo na zaslonu pametnega telefona. Namenjeno je domači uporabi, z njim lahko v posebni aplikaciji beležimo podatke šestih različnih posameznikov, stane pa toliko kot boljši prenosni računalnik. Pametno ogledalo omogoča, da zaznamo spremembo, še preden je ta vidna oziroma opazna, kar pripomore k motivaciji, prvi uporabniki pa pohvalijo tudi vizualno beleženje napredka, saj zelo radi primerjajo tridimenzionalne podobe svojega telesa ’prej’ in ’potem’. Več

  • Saša Eržen

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Hudo

    Detektor prebave

    Plini, ki nastajajo v debelem črevesju, so znak, da katere od sestavin hrane ne presnavljamo najbolje oziroma smo nanjo preobčutljivi. A ugotavljanje, kaj nam povzroča težave, je lahko zamudno, zapleteno in pogosto neuspešno. Z novim žepnim pripomočkom, imenovanim aire, ki ga proizvaja irsko zagonsko podjetje Foodmarble, pa lahko po vsakem obroku konstatiramo, kateri hrani se je drugič bolje izogniti, ker je kriva za napihnjenost, krče v trebuhu, vetrove ter slabo počutje. Kadar telo neke sestavine ne more ustrezno prebaviti, hrana namreč obleži v debelem črevesju, kjer bakterije, ki pripomorejo k njenemu razkroju, proizvajajo različne pline, med njimi tudi vodik. Prav slednjega v izdihu meri aire. Sestavljata ga ustnik – tega je mogoče sneti in umiti – s senzorjem in baterija, ki se polni prek USB-priključka ter naj bi zdržala do nekaj dni. Uporaba je enostavna: vdihnemo, tri sekunde zadržimo dih in nato pet sekund izdihujemo v ustnik detektorja, ki se prek tehnologije bluetooth poveže z aplikacijo na pametnem telefonu, ta pa nam z analizo izdiha pokaže, ali nam hrana ustreza ali ne. Več

  • Saša Eržen

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Hudo

    Muzikalični kozarec

    Kozarec, ki je za optimista na pol poln, za pesimista pa na pol prazen, je za glasbenika uglašen na povišano noto f, torej fis, vsaj v primeru vinskih muzikaličnih kozarcev, musical wine glass, ki jih za ameriškega ponudnika izdelujejo v Nemčiji. Ton iz njih izvabimo tako, da kozarec s tekočino napolnimo do ene od oznak, in nato z navlaženim prstom drsimo po robu kozarca. Kristalni kozarci za vino obljubljajo nič manj kot kristalno čiste tone, te pa potrjujejo tudi uporabniki, ki so njihovo uglašenost preverili s pomočjo uglaševalnih instrumentov za glasbila. Slovenci, znani po tem, da po dovoljšni količini zaužite žlahtne kapljice radi zapojejo, bodo z dotičnimi kozarci končno deležni tudi ustrezne glasbene spremljave. S kompletom osmih čaš, ki so različno napolnjene do posameznih oznak, lahko zaigramo celotno A-durovo lestvico, z enim kozarcem pa lahko posnamemo vsak ton posebej in nato posnetke zmontiramo v želene pesmi. Muzikalični vinski kozarci so naprodaj tudi v kompletu po dva. Več

  • Saša Eržen

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Hudo

    Telovadne podvezice

    Za gospe, ki želijo svoje stegenske mišice izklesati brez truda, pri tem pa delovati celo malce poredno, je poskrbljeno. Tehnologija električne mišične stimulacije, ki najboljšim športnikom pomaga do vrhunske forme, je končno na voljo tudi v obliki podvezic. Telovadna oprema sixpad, ki jo je razvilo japonsko podjetje MTG in jo priporočajo trenerji ter fizioterapevti širom po svetu, promovira pa sam nogometaš Christiano Ronaldo, je posebej za ženske razvila pas s podvezicami, s katerim z elektriko krčimo in raztezamo mišice bokov, stegen ter zadnjice. Priporočajo ga za vsakodnevno uporabo. Takoj ko si pas nataknemo, se pod njim začne odvijati 23-minutna samodejna vadba, mi pa lahko medtem počnemo karkoli. Pas in objemke za stegna izdelujejo v treh različnih velikostih, ki naj bi se prilegale različnim postavam, enostavnost uporabe pa bojda nagovarja uporabnice vseh generacij. Pripomoček, ki ga je mogoče upravljati s pametnim telefonom, ni prav poceni, poleg tega je treba visokoprevodne nalepke iz želeja, ki skrbijo, da mišice utripajo s frekvenco 20 Hz, zamenjati vsaka dva meseca. Več

  • Saša Eržen

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Hudo

    Zmenek dvoživk

    V majhnem prirodoslovnem muzeju v kraju Cochababma v Boliviji je v akvariju desetletje prečofotal žabec z imenom Romeo, najbolj osamljena žaba na svetu. Domnevo, da gre za zadnji živi primerek endemične vodne žabe z latinskim imenom Telmatobius yuracare, je nedavna ekspedicija v bolivijsko džunglo k sreči ovrgla. Akcijo množičnega zbiranja sredstev za iskanje Romeove neveste so sprožili lani za valentinovo, kljub temu pa je bilo prečesavanje džungle večkrat neuspešno. Zdaj se je žabcu žarečega pogleda in oranžnega trebuha končno nasmehnila sreča in bo lahko šel na zmenek s pripadnico svoje vrste, ko ta prestane karanteno. Tudi če si plahi Romeo in Julija, ki je bojda njegovo nasprotje, ne bosta všeč, za vrsto obstaja možnost preživetja. Teresa Chamacho Badani, vodja herpetološkega oddelka v muzeju in odprave na žabe, ki se imenujejo po pokrajini Sehuenca, je povedala, da so poleg Julije našli še eno mlado žabico in tri poskočne žabje samce ter jih vzeli s sabo, saj so zaradi izjemno hitrega krčenja njihovega življenjskega okolja visoko ogroženi, z njihovo pomočjo pa bodo izumrtje vrste morda lahko preprečili. Več

  • Saša Eržen

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Hudo

    Savnanje s klobaso

    Star finski pregovor pravi, da je savna siromakova lekarna. Na Finskem, kjer je savna neločljivi del kulture, ima 5,5 milijona prebivalcev kar 3,3 milijona savn, to v povprečju pomeni eno na gospodinjstvo. Imajo jih tudi v tovarnah, pisarnah, na ladjah in v rudnikih, skupno savno imajo celo poslanci v finskem parlamentu. Povprečna Finka ali Finec gresta v savno vsaj enkrat na teden in v njej preživita nekaj ur. Med savnanjem se praviloma ne je, a ko se po prečiščenju oglasi lakota, je dobro biti pripravljen. Peč na vroče kamne, ki skrbi za temperaturo savne, je odlična za pripravo tradicionalne finske klobasice, imenovane makkara. Nekateri jo spečejo kar na kamnih, tisti, ki nimajo radi cvrčanja, pa lahko uporabijo poseben valjasti pekač za klobasico, imenovan makkaraputki, ki jih iz kamnine salovec izdelujejo v mestu Tuupovaara na vzhodu Finske. Ko je klobasica po petnajstih ali dvajsetih minutah ravno prav pečena, da je njena skorjica hrustljava, notranjost pa sočna, kamniti pekač s peči odstranijo s pomočjo posebnih rokavic, saj je zelo vroč, nato pa klobaso iz njega izvlečejo z vilicami. Hyvää ruokahalua, dober tek! Več

  • Saša Eržen

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Hudo

    Steza iz plastike

    Pot v prihodnost je tlakovana s plastičnimi odpadki, in to dobesedno, saj se bomo s svojimi kopenskimi prevoznimi sredstvi nemara že čez nekaj let vozili po cestah in stezah, narejenih iz reciklirane plastike. Kako bo to videti, lahko že preizkusimo na Nizozemskem, kjer so sredi lanskega septembra v mestu Zwolle odprli prvi odsek kolesarske steze iz reciklirane plastike, dolg trideset metrov. Dva meseca kasneje so v bližnjem kraju Giethoorn položili in odprli še en poskusni tridesetmetrski odsek. Za vsakega so porabili toliko reciklirane plastike, kot je pridobimo iz 218.000 plastičnih kozarcev ali 500.000 plastičnih zamaškov. V resnici znaša delež reciklirane surovine v kolesarski stezi sedemdeset odstotkov, preostanek pa je polipropilen, trša in temperaturno odpornejša plastična masa. Asfaltne alternative sta se domislila inovatorja Anne Koudstaal in Simon Jorritsma, zaposlena v nizozemskem tehničnem podjetju KWS. Pri pilotnem projektu, poimenovanem Plastic road, plastična cesta, sta poleg omenjenega podjetja sodelovala še izdelovalec cevi Wavin ter francoski naftni gigant Total. Več