Saša Eržen

  • Saša Eržen

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Hudo

    Trump med iztrebki

    Petinštiridesetemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, ki je trenutno v postopku parlamentarnega odpoklica oziroma impičmenta, se – če senat ne bo odločil drugače – predsedniški mandat izteče 20. januarja prihodnje leto. To je tudi datum, ki je napisan na toaletnem papirju s predsednikovim portretom, s katerim si lahko posamezniki, ki se ne strinjajo z njegovo despotsko vladavino in upajo, da na volitvah 3. novembra ne bo ponovno izvoljen, med vsakodnevnim brisanjem zadnjice nudijo vsaj nekaj zadoščenja. Druga različica toaletnega papirja pod štirimi različnimi predsednikovimi črno-belimi grimasami prinaša napis »Dump Trump!«, kar bi lahko prevedli kot »Dol s Trumpom!«, tretja različica pa vsebuje portretno fotografijo našobljenega Trumpa. Najslavnejši slovenski zet, katerega predsedovanje najvplivnejši svetovni velesili je sicer vse prej kot zabavno, bo tako poljubil marsikatero zadnjico in končal med iztrebki. Zavitke vece papirja z 250 potiskanimi dvoslojnimi lističi je mogoče kupiti posamezno ali v kompletih. Papir je izdelan na Kitajskem, uporabniki pa se pritožujejo le nad tem, da ni ravno najmehkejši. Več

  • Saša Eržen  |  foto: Uroš Abram

    9. 2. 2018  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Portret

    Ana Pandur, plesalka in performerka

    Odkar pomni, je hotela plesati. In bolj ali manj vse življenje ves čas pleše. Lani na primer ni plesala edino poleti med dopustom, kakih deset dni. Ples je takrat nadomestila s tekom. Da lahko pleše flamenko, ki se mu posveča že več kot poldrugo desetletje, za preživetje deluje tudi kot koreografinja, gledališka performerka in plesna pedagoginja. Več

  • Saša Eržen

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Hudo

    Zoo zoom

    Ta teden je do preklica svoja vrata začasno zaprl tudi ljubljanski živalski vrt. Za zdaj še niso ponudili možnosti, da bi medtem, ko obiskovalci ne morejo do živali, slednje po naročilu pripeljali na obisk v domove in pisarne. Seveda le prek spleta, kot se je tega že konec aprila domislil živalski vrt v Cincinnatiju v ZDA. Po poldrugem mesecu zaprtja so ljudem ponudili možnost, da prek izbrane aplikacije v svoje skupinske videoklice za 15 minut vključijo povodnega konja, žirafo, ježevca ali lamo, kasneje so ponudbo razširili še na geparda, mačjega pando, kenguruja in koze – večina od njih je za popestritev sestankov na daljavo še vedno na voljo. V ZDA, pa tudi v Veliki Britaniji, trenutno kar nekaj kmetij in zavetišč za rejne živali v zameno za plačilo ponuja virtualno udeležbo koz, alpak, lam, krav, pujsov, kokoši, puranov in ovac na sestankih, pri pouku ali na druženjih na daljavo. Živali tako služijo denar za hrano, oskrbo ter izboljšave svojega življenjskega okolja, ljudje pa vnesejo nekaj razvedrila v te naporne čase, še zlasti, kadar jim uspe žival na sestanek vtihotapiti, ne da bi nadrejeni to opazili. Več

  • Saša Eržen

    13. 11. 2020  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Hudo

    Lučka prijateljstva

    Pred šestimi leti se je John Harrison novembra ubadal z božičnimi darili za člane svoje družine, ki so sicer živeli na različnih koncih ZDA in v Kanadi, kljub razdaljam, ki so jih ločevale, pa jim je uspevalo, da so si skočili v lase. Želel je, da bi se kot družina čutili povezane, in to brez besed, ki so jih tako pogosto razdvojile. S soprogo Vanesso Whanel sta ustvarila lučko prijateljstva na daljavo, izvorno long distance friendship lamp. Z njo lahko svojim dragim, ki živijo drugje, brez telefona in brez besed sporočamo, da v nekem trenutku mislimo nanje. Kadar se namreč dotaknemo vrha lučke, bo ta zažarela v barvah mavrice ali v eni sami barvi, ki jo nastavimo po želji; enako se bo zgodilo pri njeni svetilni »dvojčici«, s katero sta povezani s pomočjo brezžične spletne povezave. Svetilke so naprodaj posamezno ali v paru, med sabo pa jih lahko povežemo tudi več, omejitev glede števila praktično ni. Izdelujejo jih v Kansasu v ZDA in so zasnovane za tamkajšnjo električno napetost, zato je za priključitev na omrežje drugod po svetu treba uporabiti ustrezne adapterje. Več

  • Saša Eržen

    6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Hudo

    Tisoč belih koščkov

    Ponudniki sestavljank si med pandemijo manejo roke, še zlasti v ZDA, kjer je že spomladi, med prvim valom, prodaja narasla za krepko več kot tristo odstotkov. Tudi pri nas se je povečalo povpraševanje po sestavljankah, posebej v spletnih trgovinah. Božič je pred vrati, pandemiji še ni videti konca in sestavljanke lepo potujejo tudi po pošti, hkrati pa je sestavljanje motivov dejavnost, ki je primerna za vse starosti in pri kateri se lahko druži vsa družina. Največja privlačnost te prostočasne dejavnosti je verjetno prav radost ob združevanju posameznih koščkov do popolnjenja končnega motiva, kljub temu pa je japonska firma Beverly za zahtevnejše odjemalce prva izdelala sestavljanko z imenom pure white hell, čisti beli pekel, katere koščki so, kot že ime pove, popolnoma beli, brez kakršnegakoli motiva. Darkerjem ponujajo tudi črno različico. Če se vam bo prek sestavljanja tisočih koščkov belega pekla uspelo prebiti do nebeške blaženosti, vedite, da obstaja še bela sestavljanka z dva tisoč koščki, ki so res zelo zelo majhni. Na njej je opozorilo, da nikakor ni primerna za začetnike. Več

  • Saša Eržen

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Hudo

    Žlica 2.0

    Oglaševalski leporek je poskrbel za tolikšno inflacijo besednih zvez ’razvajanje brbončic’ in ’eksplozija okusov’, da nam je zdaj, ko so iznašli izdelek, ki dejansko povzroča oboje, zmanjkalo ustreznih označevalcev. Elektronska žlica, imenovana spoontek, izostri okus tako, da razburi brbončice, poskrbi pa tudi za izboljšani pookus. Ima dve elektrodi, in ko jo držimo v roki ter nanjo naložimo hrano, skoznjo steče šibek električni tok, mikrotok, ki ga brbončice občutijo, posameznik pa ne. »Po zaslugi vgrajene elektronike je celo dolgočasna hrana dobrega okusa,« zato jo med drugim priporočajo za nizkokalorično oziroma dietno prehrano, na primer táko z manj sladkorja ali soli. Z njo lahko jemo vroče ali mrzle jedi, ni pa primerna za strojno pomivanje. Otroci, nosečnice, epileptiki, osebe z vgrajenim srčnim spodbujevalnikom in vsi, ki na jeziku ali ustnici nosijo piercing, je ne smejo uporabljati. Njene baterije žal ne bo mogoče zamenjati, tako da bo morala po približno pol leta ali enem letu – odvisno od pogostosti uporabe – romati v reciklažo. Prvi odjemalci bodo lahko žlico prihodnosti v usta nosili že od decembra. Več

  • Saša Eržen

    23. 10. 2020  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Hudo

    Tubble

    Tuširanje je do okolja prijaznejše od kopeli, a z namakanjem v vodi se bolj sprostimo in tako poleg telesa negujemo še duha. Če v kopalnici nimate kadi, si lahko omislite napihljivo in jo postavite kamorkoli. Dolga je slabih sto šestdeset centimetrov, v širino jih meri skoraj osemdeset, vanjo gre 255 litrov vode, ki je po želji lahko ogreta – vendar največ do 45 stopinj Celzija – ali ledena. Napihnjena kad je čvrsta, v njej se lahko precej udobno namestite, če niste daljši od 188 centimetrov. Na zadnji strani ima dvignjen rob, ki služi kot naslonjalo za glavo, ob strani luknjo za skodelico ali kozarec. Pri vrhu ima zadrgo, s katero na kad pritrdimo pokrov iz mehke plastike, kot nekakšno odejico, če nočemo, da bi voda pljuskala naokoli. Napihljiva kopalna kad se s priloženo električno tlačilko napihne sama in za to potrebuje približno eno minuto. Po kopeli vodo iz nje odtočimo skozi daljšo priloženo cev, najboljše kar v odtok, nato jo do suhega obrišemo, spustimo iz nje še zrak ter jo zložimo in pospravimo nazaj v škatlo. Izmislili so si jo na Nizozemskem, naprodaj je že osem let, ima tudi enoletno jamstvo. Več

  • Saša Eržen

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Hudo

    Lasje za čisto morje

    Avstralski frizerski saloni so zbrali več kot deset ton las, s katerimi so se odpravili v boj s tisoč tonami nafte, ki je avgusta ob obali Mavricija v Indijski ocean iztekala iz nasedlega japonskega tankerja. Ameriški frizer Phil McCrory je zamisel za preprosto čistilno napravo iz las, ki nase privlačijo maščobo, dobil že leta 1989 ob razlitju nafte s tankerja Exxon Valdez na Aljaski. Pri gledanju poročil je na posnetku opazil vidre, katerih kožuh je bil prekrit z nafto, morje pa je bilo okoli njih videti bolj čisto kot drugje. Učinkovitost njegove iznajdbe je potrdila tudi NASA, katere znanstveniki so bili med McCroryjevimi strankami. Lase, ki so jih z vseh koncev pošiljali frizerski saloni in posamezniki, je McCrory kopičil kar v svoji garaži, dokler ga ni leta 1999 našla Lisa Craig Gautier iz okoljevarstvene dobrodelne organizacije Matter of trust. Pod njenim okriljem zdaj po vsem svetu zbirajo človeške lase, perje, dlako iz pasjih salonov, filc in surovo volno, ki jo dobijo s striženjem ovc. Dlakavi material spredejo v preproge ali z njim napolnijo najlonke ter ustvarijo klobasaste zvitke, s katerimi naftne madeže odstranjujejo tudi iz pristanišč. Več

  • Saša Eržen

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Hudo

    Darkerska penina

    Zlati in srebrni se po novem pridružuje še darkerska. Govorimo o novi radgonski penini, ki je ustvarjena v popolni temi in katere uživanje prav tako priporočajo v odsotnosti kakršnekoli svetlobe. Untouched by light, nedotaknjena od svetlobe, kot pravi njeno ime, je kot nalašč za temne čase. Celoten proces obdelave grozdja in izdelave penine poteka v popolni temi, ob pomoči očal za nočni vid. Grozdje oberejo v temni noči brez mesečine. Penina nekaj let zori v temni vinski kleti, najprej v sodih, dokler je v temi ne pretočijo v temne steklenice, ki jih nato tudi obračajo v temi in na koncu vakuumsko zaprejo v nepredušne vrečke iz temne folije. Vsega naj bi bila kriva profesorica Ann C. Noble iz Kalifornije, ki v svojih raziskavah ugotavlja, da tudi kratkotrajna izpostavljenost penin in belih vin svetlobi – naj bo ta naravna ali umetna – vpliva na spremembo okusa oziroma ga pokvari tako, da okrni okus citrusov, pojača pa arome kuhanega zelja, gum in mokrega psa. Penina je sicer izdelana iz chardonnaya, po klasični metodi s fermentacijo v steklenici. Trenutno je na prodaj omejena količina steklenic prve polnitve letnika 2016. Več

  • Saša Eržen

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Hudo

    Brezstični razdelilnik hostij

    Ukrepi za zajezitev novega virusa so doleteli tudi božje hrame. Ne gre le za zaščitne maske in predpisano distanco. Blagoslovljeno vodo boste trenutno v kropilnikih ob vhodu v cerkve zaman iskali, duhovniki pa morajo hostijo, ki predstavlja Kristusovo telo, vernikom položiti izključno v dlan in nikakor ne v usta; prej so lahko hostijo dali na jezik vsem odraslim vernikom, ki so to želeli, ter vsem otrokom, ki še niso prejeli zakramenta birme, kar se zgodi okoli trinajstega leta. Pred deljenjem svetega rešnjega telesa in po njem pa si mora duhovnik do nadaljnjega razkužiti roke. Ameriško podjetje, ki oskrbuje cerkve po vsem svetu, prek spleta že od predpandemijskih časov ponuja brezstični plastični razdelilnik hostij, ki higieno ob prejemanju obhajila ’na roko’ popelje še na višjo raven. Z njim duhovnik hostijo v dlan vernika položi s pritiskom gumba na držalu, ki rahlo spominja na joystick, in je povezano s prozorno tubo s hostijami. Obstaja tudi kar nekaj različic razdelilnikov svete vode, ki delujejo na senzor, podobno kot brezstična razdelilna posoda za milo v sanitarijah. Več

  • Saša Eržen

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Hudo

    Nenamerna poezija

    Gnoj je zlato, je uvidel naš modri pesnik že pred slabim stoletjem. Zato je Rob Sears, nebodigale n, pohopsal dele go voro v in inte rvjujev ter tvite ameriškega predsednika in iz njih ustvaril zbirko pesmi, ki jih je izdal pod naslovom Čudovita poezija Donalda Trumpa, v izvirniku The beautiful poetry of Donald Trump. Gre kakopak za neavtorizirano knjigo, ki je prvič izšla pred tremi leti, lani pa tudi v razširjeni verziji z ducatom novih pesmi. Sears, ki živi in dela v Londonu, se je prebil skozi Trumpov tridesetletni mentalni opus, skozi nebroj izjav, govorov, intervjujev in tvitov ter umotvore zložil v poeme in haikuje, sicer pa vanje ni posegal; vsak od upesnjenih citatov je opremljen s podatkom o izvoru. Melanije ne najdemo v nobeni od pesmi, se pa Trump v njih na veliko važi in samopoveličuje. Ti ljudje so luzerji, Sem najmanj rasistična oseba, kar jih je, Rad berem, Dobri geni, Jaz sem najboljši, Morali se jih bomo znebiti je le nekaj izbranih naslovov. Trumpizmov za morebitno novo zbirko ne zmanjka, kot tudi ne besednega gnoja, ki ga proizvaja tviter logoreja v domačih političnih logih in bi ga bilo koristneje uporabiti kot material za lucidne umetniške stvaritve. Več

  • Saša Eržen

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Hudo

    Govoreča maska

    Obstajajo ljudje, ki jih pri zaščitni maski posebej moti to, da ne vidijo ust sogovornika oziroma da iz preostanka obraza težje razberejo čustveno razpoloženje ali odziv. Čeprav se nasmehnemo ali namrdnemo tudi z očmi, to očitno ni dovolj, a k sreči se lahko poleg – ali celo namesto – vas smeji vaša maska, če je to jabbermask, maska za čvekanje. Vgrajenih ima šestintrideset LED-diod, te pa na črnem bombažnem ozadju ustvarjajo dinamična ali statična sporočila, ki jih želi sporočevalec prenesti naslovniku: navzgor ali navzdol zavihani kotički ustnic, ravna horizontalna črta, srce, krog ter napisa OK ali NO, torej angleški ne. Majhen pok z ustnicami in že se na maski izriše nasmeh! Masko aktiviramo z glasom, posamezne lučke pa se lahko prižigajo in ugašajo sinhrono z govorom, zato je videti, kot da se na maski dejansko premikajo naše nadomestne, elektronske ustnice. Programer in razvijalec iger Tyler Glael iz Kalifornije, ki je masko izdelal, je očitno prepričan, da bodo zaščitne maske del obvezne garderobe ostale tudi globoko v naslednji pomladi; maska, ki na obraz riše emodžije, bo namreč množično dostopna šele maja prihodnje leto. Več

  • Saša Eržen

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Hudo

    BioVYZR

    Rešitev za vse protimaskarje je preprosta: če nočejo nositi mask, ker ne verjamejo v moč njihove zaščite, naj si nataknejo skafander. Stane približno toliko kot en vavčer. BioVYZR, ki ga je zasnovalo kanadsko podjetje, je že na pogled tako futurističen kot njegovo ime. Okoli glave posameznika ustvari nekakšno mikroklimo, saj s pomočjo posebnih filtrov – ki jih je treba zamenjati vsakih 60 ur – prečisti zrak, tistega, ki ga vdihujemo, in izdihanega. Tehta dva kilograma. Njegov vizir se ne megli in ne rosi, za boljšo vidljivost sta dodani tudi dve stranski okenci. Da se človek v skafandru ne skuha, skrbi par ventilatorjev, ki z enim napajanjem neprekinjeno delujeta osem ur. Skafander je pritrjen na mini telovnik iz neoprena in tega s trakovi pod pazduhami lahko prilagodimo postavi. Enotna velikost naj bi bila sicer prav večini odraslih, obstaja pa tudi manjša različica za otroke. Medtem ko ga imate na sebi, se lahko celo dotikate obraza z rokami; za to sta v njem vgrajeni posebni rokavici. Vsi, ki jih nakup resno zanima, se lahko kar postavijo v vrsto, saj bo nova pošiljka na voljo konec septembra. Več

  • Saša Eržen

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Hudo

    Vremenar Lynch

    Sloviti režiser David Lynch, znan po svojih mnogokrat nadrealističnih in mračnih filmih ter kultni seriji Twin Peaks, sicer pa tudi slikar, glasbenik in glasnik transcendentalne meditacije, v času pandemije mnogim zaljša dnevno karantensko rutino in dviguje duha. Od 11. maja letos na svojem YouTube kanalu vsak dan objavi enominutni video z vremensko napovedjo, ki jo, zadnje čase kar s sončnimi očali na nosu, konstatira ob pogledu skozi okno domače delavnice v Los Angelesu. Izvemo lahko trenutno in pričakovano temperaturo, pa tudi, kaj se mu ta dan plete po glavi, na primer: »Danes imam na sebi temna očala, ker vidim v prihodnost, ki je zelo svetla.« Ali: »Danes razmišljam o drevesih in o tem, kako so lepa in pomembna.« Ter: »Danes sem razmišljal, kako čudovit je čas, v katerem živimo, če imate radi gledališče absurda.«. Na koncu vselej vsem zaželi lep dan. Štiriinsedemdesetletni Lynch, ki zadnje tri tedne v posebnem rednem vlogu izžreba tudi številko dneva, je s svojimi vremenskimi napovedmi obudil početje iz prvega desetletja tega tisočletja, ko je občasno objavljal posnetke, ki so jih takrat označili kot »vremensko napoved za dadaiste«. Več

  • Saša Eržen

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Hudo

    Zlate razpoke v asfaltu

    Victor Solomon je sodobni umetnik iz ZDA, ki v svojem dolgoletnem projektu literally balling – v urbanem besednjaku balling pomeni bogat, razkošen, nanaša pa se tudi na besedo ball, žoga – raziskuje razkošje, njegovo ironičnost in nepraktičnost, ter ga aplicira na košarkarske artefakte. Tako je v zadnjem desetletju ustvaril vrsto steklenih vitražnih košarkarskih tabel, obroče na njih pa opremil z mrežami, ki niso spletene iz vrvi, temveč jih sestavljajo nanizane kristalne koralde, kot pri lestencih, ali zlate verižice. Pred kratkim je pozlatil razdrapano igrišče za košarko v južnem predelu Los Angelesa; s sodelavci je največje razpoke v asfaltu igrišča po vzoru tehnike kintsugi zapolnil s smolo z dodanim zlatim prahom. Kintsugi je starodavna japonska tehnika popravljanja razbitih keramičnih posod, pri katerih koščke zlepijo skupaj z lepilom, smolo oziroma lakom, ki so mu primešali prah žlahtnih kovin; tako razpok oziroma nepravilnosti sploh ne skrijejo, temveč poskrbijo, da ostanejo dobro vidne, da izstopajo. Solomon je želel z instalacijo poudariti pomen in moč košarke kot splošno dostopnega športa, ki se požvižga na razlike med rasami ali razredno razslojenost, ki ljudi zdravi in jih združuje, kar se mu zdi še posebej pomembno v razdvojenem in negotovem času, v katerem smo se znašli. Več

  • Saša Eržen

    21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Hudo

    Moskitrap

    Z letošnjim obiljem komarjev se vsak spopada po svoje, bolj ali še pogosteje manj uspešno. Past moskitrap naj bi komarke, pa tudi preostali mrčes, eliminirala nadvse elegantno: privabila naj bi jih z UV-svetilko, jih z ventilatorjem posesala vase in nato posušila v posebnem razdelku, ki ga lahko odpremo šele tri ure po izklopu. Namenjena je tako uporabi na prostem kot v zaprtih prostorih, v katerih je treba zapreti vsa okna in vrata – na zračenje torej lahko pozabimo – ter poskrbeti, da je soba temna, moskitrap pa edini vir svetlobe v njej. Priporočajo, da zadevo vklopimo tri ure pred spanjem. Napaja se prek USB-priključka in mora biti ves čas priklopljena na izvor elektrike, tako zunaj kot notri. V tednu dni preizkušanja delovanja pasti je slednji uspelo ujeti enega molja in enega komarja, pa čeprav naj bi s svojo LED-lučko ustvarjala »komarjem najljubšo« svetlobo valovne dolžine 365 nm. A celo v navodilih piše, da bodo ljudje za komarje vedno bolj privlačni kot strojček. Slaba dva decimetra visoka past ni neslišna, če vas brnenje ventilatorja v nasprotju z brenčanjem komarjev ne moti, pa vam lahko služi vsaj kot nočna lučka. Več

  • Saša Eržen

    14. 8. 2020  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Hudo

    Napihljivi gliser

    Videti je kot pravi gumijasti čoln, tudi napihljiv je kot gumenjak, a naj vas videz ne zavede, to je namreč gliser, ki ne gre nikamor in na katerega motorja ni mogoče montirati. Zato tudi ne potrebuje goriva in ne svinja okolja, vsaj nič bolj kot ostali plastični napihljivčki. Ta z zrakom napolnjeni plavajoči otok je namenjen zlasti posedanju in ležanju na kakršnikoli vodni površini, zato lahko z njegovo pomočjo vsaj malo kompenziramo majhnost slovenske riviere ter odsotnost dejanskih otokov. Nanj se lahko udobno namesti šest odraslih, stane nekaj več kot tristo evrov in ga je skoraj tako težko spraviti v vodo kot dejanski čoln, saj že nenapihnjen tehta trideset kilogramov. Če ga v vodi ne zasidrate, boste za krmarjenje potrebovali vesla, sicer bi lahko udarili v skale ali kaj podobnega, kar bi znalo preluknjati ne ravno debelo in bojda ne najbolj trpežno plastiko. Napihljivi gliser vsebuje tudi poseben prostor s pokrovom za shranjevanje pijače in kar osem držal za pločevinke, tako da boste lahko s pivom pogostili še mimoidoče plavalce ali sosede – uporabljati ga je namreč mogoče tudi na travniku ob hiši –, medtem ko bodo občudujoče strmeli vanj. Več

  • Saša Eržen

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Hudo

    Infuzija za lončnice

    Da bi zagotovili ohranjanje življenjskih funkcij sobnih rastlin, medtem ko ste na dopustu, morate prej poskrbeti za to, da bodo kljub vaši odsotnosti redno zalite. Kar pomeni, da morate komu zaupati ključ stanovanja oziroma hiše ali namestiti sistem za avtomatsko zalivanje. Tudi če ste zaradi svoje vneme, pozabljivosti ali neznanja s prepogostim ali preredkim zalivanjem ugonobili prenekatero lončnico, boste veseli novega pripomočka, ki bo z rednim dovajanjem ravno pravšnje količine vode namesto vas skrbel za žejne rastline. Kot nalašč za poletne mesece se je prejšnji teden na tržišču pojavila infuzija za lončnice, za samodejno zalivanje rastlin, poimenovana plant life support. V prozorno vrečko, na katero nataknemo cevko, nalijemo vodo in vrečko obesimo na stojalo. Tega zapičimo v zemljo ob lončnici, enako tudi plastično konico, ki je na koncu cevke. Odpremo regulator pretoka vode na cevki, dokler voda ne začne teči, in nastavimo želeno hitrost pretoka. Idealno za zalivanje med krajšim dopustom, ob daljši odsotnosti pa vseeno potrebujemo nekoga, ki bo izpraznjeno vrečko ponovno napolnil z vodo. Več

  • Saša Eržen

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Hudo

    Mario iz kock

    Lego in Nintendo sta ob 35-letnici prve videoigre Super Mario Bros. podjetno združila moči in zapihala na dušo nostalgikom, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja odraščali ob igralnih konzolah Nintendo oziroma ob brkatem newyorškem vodovodarju italijanskega rodu in ki še dandanes iz kock Lego radi sestavijo kaj elaboriranega. Kompletov Lego Mario, namenjenih interaktivni igri otrok, je več kot ducat in so med sabo združljivi, najdražji pa je namenjen le odraslim otrokom od osemnajstega leta starosti. Sestavlja ga 2646 kock, iz katerih ustvarimo (nedelujoče) replike igralne konzole v dejanski velikosti, krmilnika, ki je z njo povezan z žico, kasete in staromodnega televizijskega aparata. Slednji ima ob strani ročico; če jo zavrtimo, se s pomočjo mehanizma celoten televizijski ekran zavrti okoli osi ter pri gledalcu vzbudi občutek premikanja kot v videoigri. V fizičnem svetu je Mario kot figurica Lego večji od običajnih ter ima na hrbtu stikalo za vklop in izklop, v očeh, ustih in trebuhu LCD-ekrančke, zavoljo katerih je interaktiven, oddaja pa tudi glasbene in druge zvočne učinke iz videoiger. Več

  • Saša Eržen

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Hudo

    Robotski delfin

    Podjetje Edge Innovations iz San Francisca, ki je poskrbelo za robotski morski živelj številnih holivudskih filmskih uspešnic, je izdelalo robotske delfine. Po nedavni zaostritvi trgovanja z divjimi živalmi zaradi virusa covid-19 jih kanijo najprej ponuditi kitajskim akvarijem. Anatomsko so jih zasnovali po vzoru velikih pliskavk, katerih predstavniki plavajo tudi v slovenskem morju, veljajo za zelo družabne in živijo v skupinah. Robodelfini delujejo na daljinsko upravljanje in lahko z enim polnjenjem baterije plavajo do 10 ur. Glede na njihov videz, otip, premikanje in vedenje tisti, ki so bili z njimi v vodi, zatrjujejo, da so presenetljivo veristični. Življenjska doba delfinov v ujetništvu je sicer v povprečju okoli 40 let, treniranje in zadrževanje teh divjih vodnih sesalcev v bazenih, akvarijih in ogradah zavoljo zabave ljudi pa sta sporni. Robotski primerek v slani vodi brez posebnega vzdrževanja ’živi’ dobro desetletje, in to brez kakršnihkoli etičnih zadržkov. Cena za enega naj bi bila od 40 do 60 milijonov dolarjev, načrtujejo pa, da jih bodo lahko v naslednjih treh letih prodali oziroma izdelali kakih 150, se pravi približno enega na teden. Več

  • Saša Eržen

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Hudo

    Masažna pištola

    Masažne pištole, ki so na svetu šele kako desetletje, so letos postale pravi hit – gre za vibrirajoče profesionalno orožje za ogrevanje ali okrevanje mišic, ki je primerno tudi za domačo uporabo. Najobičajnejša masažna pištola spominja na ročni vrtalnik, druga pa na spenjač. Sicer so na voljo v različnih izvedbah, cenejše in dražje, tišje ali glasnejše, bolj ali manj inovativno oblikovane. Vibrirajo s hitrostjo od tisoč do par tisoč udarcev na minuto, vsebujejo različne nastavke, upravljamo jih s pritiskom na gumb ali z dotikom zaslona. Z masažno pištolo lahko – z minimalnim poznavanjem anatomije – vsak postane sam svoj mojster za sproščene, gibčne mišice. Zadeva deluje globinsko, z vibrirajočimi udarci mišice sprošča, izboljša prekrvavljenost, pozitivno vpliva na moč mišic in gostoto kosti, odpravlja napetost oziroma zakrčenost, izboljša prožnost ter preprečuje poškodbe mišic, če je do njih že prišlo, pa lajša bolečine. Že za ceno masaže ali dveh v salonu, kolikor stanejo cenejše različice pištole, lahko izvajamo samomasažo leta in leta, tudi med gledanjem televizije, kot radi poudarijo v oglasih. Več

  • Saša Eržen

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Hudo

    Brizgalni napihljivčki

    Časi, ko so bili otroci povsem zadovoljni, če so se lahko poleti na vrtu škropili z vodo iz cevi za zalivanje, so mimo. Zdaj so v modi nekaj metrov visoke napihljive plastične živali, ki brizgajo vodo iz nosu, roga, ust ali trobca. Podjetje Bigmouth v svojem zabaviščnem repertoarju ponuja skoraj trimetrsko žirafo, malo manj kot dvometrskega samoroga, enako velikega rožnatega slona, zelenega tiranozavra reksa ali pošastko ter v meter visok klobčič zvitega kačona. Najprej jih je treba napihniti, nato pa nanje le še priklopimo vrtno cev in odpremo vodo. Ker so lahki, jih je lahko prenašati naokoli, mogoče pa jih je tudi zasidrati v travnata tla. Priložen je celo komplet za krpanje, če se pojavi kakšna luknja. Za poletje, v katerem utegnemo več časa kot navadno preživeti doma, bodo potrebni dodatki, s katerimi lahko na vrtu pričaramo razpoloženje manjšega zabaviščnega parka, še posebej v vročinskem valu. Kakšni bazenčki neki, letošnji pièce de résistance otroške rojstnodnevne zabave, sosedskega piknika ali duhamornega družinskega srečanja so očitno brizgalni napihljivčki. Več

  • Saša Eržen

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Hudo

    Izstreljevalec priboljškov

    Vzgoja štirinožcev običajno poteka s priboljški; pes si poslastico prisluži kot nagrado za ustrezno vedenje. Psi, enako kot mačke, radi jedo priboljške, radi pa tudi lovijo stvari, ki frčijo po zraku, zato izstreljevalec priboljškov za ljubljenčke, izvorno pet treat launcher, združuje oboje. Na trgu je kar nekaj ponudnikov pripomočka, ki priboljšek oziroma briket izstreli v zrak, tako da ga mora človekov najboljši prijatelj ujeti, preden ga lahko pohrusta. No, tudi če pade na tla, štirinožci ne poznajo predsodkov ali pravila petih sekund in ga bodo z veseljem pojedli, ko ga seveda najdejo. Izstreljevalec priboljškov domače ljubljenčke pred basanjem s hrano učinkovito razgiba in jim nudi dodatno igrivost, lastnikom pa predvsem prihrani umivanje rok. Deluje mehansko, na notranjo vzmet, brez baterij, posamezen izstrelek pa požene dva, tri metre daleč ali kvišku. Enostavno ga je napolniti, zahvaljujoč prosojni posodi je vsebina dobro vidna, med sprehodi pa ga lahko na vrvici nosimo okoli zapestja. Več

  • Saša Eržen

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Hudo

    Sestavljiva slamica

    Sestavljanje napeljave iz plastičnih slamic je priljubljena otroška igra. Verjetno je prav ta navdihnila podjetje Prezzybox, ki na spletu ponuja izvirne izdelke in predvsem darila, da so pred leti ustvarili sestavljivo slamico. Komplet sestavlja enaindvajset delov, od tega štirinajst različno dolgih prozornih cevčic in sedem povezovalnih členov, na las podobnih tistim pri vodovodni napeljavi. Posamezne dele lahko kombinirate, kakor vam drago, zato je mogoče sestavljeno slamico obračati in zvijati po mili volji. Z njeno pomočjo lahko v službi na skrivaj pijete pijačo sodelavcev, na zabavi srkate iz več kozarcev naenkrat, lahko pa tudi dva oddaljena posameznika hkrati pijeta eno pijačo. Z nekaj paketki lahko ustvarite pravi miniaturni cevovod do kozarca. Bolj ko je napeljava razvejena, večji poteg je potreben, da pridemo do pijače. In čeprav so plastične slamice zaradi svojega prispevka k onesnaževanju ter objestni uporabi naravnih virov padle v nemilost, dotična ni namenjena le za enkratno uporabo; deluje dovolj robustno, da jo lahko sestavljamo ter skoznjo pijemo znova in znova. Več

  • Saša Eržen

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Hudo

    Prave barve

    Sto let od iznajdbe obližev so v podjetju, ki jih je iznašlo, končno ugotovili, da barva človeške kože ni le ena. Gre za vodilno podjetje Johnson & Johnson in njegovo znamenito blagovno znamko band-aid, ki je v angleščini postala generično ime za obliže. Pred tednom so z velikim spletnim pompom naznanili, da bodo odslej obliže izdelovali tudi v kožnih barvah temnopoltih. Pred dvema desetletjema je sicer že ebon-aide ponudil prvo zbirko obližev za nebelce; bilo jih je pet, v barvi sladkega korena, črne kave, svetle kave, cimeta in meda. Trgovine so jih namesto na policah z obliži ponujale na policah z izdelki za etnične manjšine, zato je znamka v nekaj letih propadla. Nato je leta 2014 blagovno znamko obližev tru-color ustanovil Toby Meisenheimer, navdihnjen s svojimi temnopoltimi posvojenimi otroki. Kljub obtožbam, da so se pri multinacionalki Johnson & Johnson izdelka domislili (pre)pozno, bodo zavoljo dobre prodajne mreže in visokega tržnega deleža nedvomno kovali dobiček. In čeprav obljubljajo, da bodo del denarja namenili podpori gibanja black lives matter, življenja temnopoltih štejejo, gre za majhen obliž na rane, ki so jih sto let z rasizmom zadajali tudi sami. Več

  • Saša Eržen

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Hudo

    Kaviarizator

    Obstaja kuhinjski pripomoček, ki iz vsake užitne reči naredi kaviar. Imenuje se sferifikator, izvorno spherificator, in tekočino oziroma utekočinjeno hrano spreminja v kroglice. Te so po obliki prav takšne kot ribje ikre, barvo jim dajo sestavine. Včasih je bila sferifikacija zamuden postopek, ki je bil v domeni kuharskih mojstrov; ti male barvite biserčke presenetljivih okusov gostom radi servirajo kot sestavino svojih izvirnih jedi. Zadnja leta je postal sferifikator cenovno tako dostopen, da lahko z napravico, ki stane sto ameriških dolarjev, pred prijatelji vsak zablesti s kroglično pojedino. Kaviarizator ustvari od 500 do 700 kroglic v minuti. Užitne biserčke lahko izdela iz sadja, zelenjave, sokov, kave, vina, omak, res skoraj iz česarkoli. Želeno sestavino najprej zmeljemo v mešalniku, da postane tekoča, in ji primešamo želirno sredstvo natrijev alginat, nato s sferifikatorjem iz te zmesi v kalcijevo kopel nastreljamo kroglice ter jih po eni minuti poberemo in speremo. Najbolje jih je použiti v 15 minutah od nastanka, saj začnejo s časom izgubljati obliko in se prej ali slej zlepijo v gmoto. Več

  • Saša Eržen

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Hudo

    Collagin

    Kolagen je najbolj razširjena beljakovina v naših telesih in glavna sestavina vezivnega tkiva. Ker med drugim zagotavlja čvrstost ter elastičnost kože in ker se s staranjem njegova količina zmanjšuje, je postal priljubljen prehranski dodatek med tistimi, ki bi bili radi videti mlajši. Njihove mokre sanje – pitje alkohola, ki pomlajuje – so uresničili v Angliji, kjer kolagen dodajajo kar v džin. Več ko ga spijete, lepši boste! Pred tremi leti sta namreč strokovnjakinji za odnose z javnostmi Camilla Brown in Liz Beswick začeli prodajati collagin, ki je poleg brezbarvnega na voljo tudi v nežno rožnati različici z vrtnicami. Kolagen, ki ga pod okriljem njune blagovne znamke Young in spirit med destilacijo dodajo džinu, je govejega izvora, zato opozarjata, da ni primeren za vegetarijance. Na svoji spletni strani tudi Medex za poletno osvežitev priporoča, da džinu in toniku primešamo vrečko njihovega kolagena v prahu, ki »je hidroliziran kolagen ribjega izvora, zato je primeren tudi za vegetarijance«. Ali se ribe po novem uvrščajo med zelenjavo ali pa je nekdo popil kakšen džin preveč. Več

  • Saša Eržen

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Hudo

    Vse barve kože

    Izziv, pred katerim se je gotovo znašel čisto vsak otrok, ki riše ali barva, je, katero barvico uporabiti za upodobitev človeške kože. Rumeno, oranžno, morda svetlo rožnato ali bež? Kaj pa za temnopolte, rjavo ali črno? V nekaterih kompletih barvic najdemo celo tako imenovano kožno barvo, ki veliki večini človeštva dela krivico. Crayola iz ZDA, proizvajalec barvic in ostalih materialov za ustvarjanje, namenjenih predvsem otrokom, je zdaj kot prvi izdelal komplet štiriindvajsetih voščenih barvic različnih barv, ki – same zase ali z medsebojnim mešanjem – bolj veristično reprezentirajo barve odtenkov kože različnih predstavnikov človeške vrste. Komplet voščenih barvic je poimenovan colors of the world, barve sveta. Gre za tri glavne barve, zlato, rožnato in mandljevo, ter njihove različno intenzivne odtenke. Posamezne barvice imajo zato imena, kot so svetlo srednje zlata, nežno rožnata in posebno globoko mandljeva. Po tem, ko lahko temnopolte balerine od lani končno kupijo baletne copate v barvah, ki posnemajo barvo njihove kože, je to še eden od pomembnih – pa čeprav poznih – korakov k enakopravnosti vseh ras. Več

  • Saša Eržen

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Hudo

    Vojaški predpasnik

    Sezona žara je s preklicem prepovedi druženja sorodnikov in sosedov – seveda na primerni razdalji in z minimalnim telesnim stikom – uradno odprta. Moški, ki postroji mesovje na ravno prav ogreti rešetki ter ga pod budnim očesom obdeluje, dokler meso ne prizna, da je pečeno, je za peko rad primerno opremljen in pripravljen na vse. Zato bo z veseljem segel po predpasniku za oborožene sile žara, izvorno poimenovanem grill sergeant apron. Ne le, da je ta izdelan iz blaga z maskirnim vzorcem, ki označuje vojaška oblačila, premore tudi nič manj kot devet žepov: dva za sol in poper, tri za stekleničke z omakami ali prilogami ter štiri za pribor za peko. Kakopak ne sme umanjkati municija za žar vojsko; oprsnik z nosilnimi zankami za šest pločevink piva skrbi, da straženje mesa med peko ne bi bilo preveč dolgočasno. Ker nihče noče, da bi se presušilo meso ali grla ostalih udeležencev piknika, ima glavni vojak žara na predpasniku vgrajen tudi odpirač za steklenice. Predpasnik za peko po vojaško je na voljo v eni, univerzalni velikosti. Sešit je iz bombaža in pralen v stroju, priporočajo le, da z njega prej snamete odpirač. Več

  • Saša Eržen

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Hudo

    Vegetarijanski kaviar

    Kaviar, simbol bogastva, razkošja, ekstravagance in prefinjenosti, velja za drago ter prestižno jed višjega sloja, čeprav cenovni razpon te delikatese iz nasoljenih ribjih iker sega od povsem zmernega, ki si ga lahko špoga vsak, do perverznega, ki si ga lahko privošči samo politična in menedžerska noblesa. Najbolj cenjen je kaviar iz različnih vrst jesetrov in mnoge od njih je prignal na rob izumrtja, saj ribe, da bi prišli do jajčec, večinoma ubijajo, ker je to preprosteje in hitreje kot ’molža’ iker. Obstaja pa tudi vegetarijanski, veganski nadomestek, izdelan iz alg. Tega v črni in rdeči različici ponuja celo Ikea, lahko pa ga izdelamo kar doma. Vegetarijanski kaviar, katerega videz, tekstura in – zaradi uporabe alg pri njegovi pripravi – tudi okus spominja na ribjega, je zdrav, do denarnice, planeta ter živali vsekakor prijaznejši nadomestek. Zanj pogosto uporabljajo haloge, pa tudi druge vrste alg, ki so eden najstarejših organizmov na Zemlji ter prava zakladnica pomembnih prehranskih sestavin; tako vitaminov in mineralov kot elementov v sledovih. Več