Matej Bogataj

  • Matej Bogataj

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Knjiga

    J. M. Coetzee: Peterburški mojster

    Srednjeletni bradati in sključeni možak v starinsko ukrojeni obleki, ki vznikne na prvi strani romana, ni nihče drugi kot Dostojevski v Pitru oktobra 1869, in najdemo ga v mučnem položaju: h gospodinji svojega pastorka pride po njegove posmrtne ostanke v papirni obliki, se v sobici nastani in nosi njegove obleke. V starcu je marsikaj čudaškega in skrušenega, pa tudi sobodajalka in njena hči je ne odneseta dosti bolje. Več

  • Matej Bogataj

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Knjiga

    J. G. Ballard: Stolpnica

    Ko na prvi strani vidimo doktorja in profesorja, ki si na balkonu stolpnice peče taco alzaškega ovčarja, zaslutimo, da se bodo prebivalci zgradbe iz naslova zadrsali kar precej nazaj v predcivilizacijsko obdobje. Sledi natančna Ballardova analiza, zakaj in kako – in seveda kdo, če sploh, se takšni regresiji lahko izogne. Več

  • Matej Bogataj

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Knjiga

    Andrej Nikolaidis: Sin

    Ta na videz spovedna in spominska pripoved se napaja iz brezupa, sproženega z ločitvijo, in se po stopnjevanju zvrne v grotesko in fantastiko. Iz po njem samem smrdeče postelje je pripovedovalcu pobegnila žena, to pa sproži njegove spomine na očetovo depresijo, malo izhajajočo tudi iz ženine bolezni in dejstva, da je starejši sin fatalno padel z drevesa. Potem izbruhne še novi požar v nizu in skuri stričev oljčnik, zadnje očetovo veselje in zadolžitev. Več

  • Matej Bogataj

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Knjiga

    Vinko Möderndorfer: Navodila za srečo

    Med prvo zgodbo, ki pripoveduje sama o sebi in je izbrisana v hipu, ko se kot osrednji lik namesto blondinke v postelji pojavi neznan fant, in zadnjo, ki se uvrtava v zahojeno življenjsko pot in v samo pisavo, ki je poskus izbrisa, so Navodila za srečo avtorsko prepoznavna zbirka. Möderndorfer pripoveduje na sebi lasten in neprizanesljiv način, s precejšnjo melanholijo in zanimanjem za tiste obstranske in z dna. Pri tem se v njegovem vsestranskem scenarističnem in dramskem in proznem opusu motivi odbijajo in kopičijo, v zgodbah prepoznavamo teme, ki smo jih slišali kot monologe v dramah in kot delce scenarijev, ali pa zgošča katerega od svojih romanov, tokrat recimo prepiše nekatere drugače fokusirane epizode čez dele Nespečnosti, ko opisuje bedno življenje pripadne in nesrečne samske tete. Več

  • Matej Bogataj

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Knjiga

    Assia Djebar: Alžirske ženske v svojih sobanah

    Trije cikli kratke proze so stisnjeni med uvod in epilog: med avtoričino pojasnjevanje, kako poskuša dati glas ženskam, obsojenim na molk in gluhoto, kako poskuša najti jezik, ki bo subverziven in bo ob francoščini, za katero pravi, da je njen »bojni plen«, vseboval še vse tiste pogovorne prvine, ki edine lahko priskrbijo avtentičnost ženskega glasu na presečišču berberščine, klasične in narečne arabščine in ne ravno vedno sprejete francoščine – zaradi kolonialne dediščine, do katere se Assia Djebar (1936– 2015) strastno opredeljuje. Več

  • Matej Bogataj

    27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga

    Edna O’Brien: V gozdu

    Roman V gozdu irske pripovednice Edne O’Brien (Tuamgraney, 1930) ni kriminalka, čeprav se vse vrti okoli kriminala in še bolj delinkventa; pisateljica že na začetku opozori, da gre za resnično zgodbo o dogodkih na irskem podeželju iz leta 1994. Takrat je Michen, fant, ki je večino življenja preživel sprt z zakonom in zaradi tega po različnih prevzgojnih ustanovah, ubil mater z otrokom in potem še mlajšega duhovnika, stanujočega v isti hiši, kjer je pred njim živel duhovnik, ki je fanta zlorabljal. Več

  • Matej Bogataj

    13. 9. 2019  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Selja Ahava: Stvari, ki padejo z neba

    Finska pripovednica, scenaristka in dramaturginja Selja Ahava (1974, Helsinki) v tem fragmentarnem romančku potrjuje, kar smo doslej vedeli o njenih rojakih in prebivalcih severnih obzorij – da so malo trčeni in srčni ljudje, o katerih pa avtorica piše brez tistega sladkastega paasillinovskega poprha, bolj zares in seveda malo tudi z dobrohotnim posmehom. Več

  • Matej Bogataj

    6. 9. 2019  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

    Rachel Cusk: Obris

    Obris je literariziran – ne preveč – pisateljski dnevnik. Pisanje, ki hoče pokazati pisateljski vsakdanjik, ker pa v tem zaradi drugih obveznosti zmanjka časa za pisanje, se to ’zgodi’ šele na tujem. Josip Osti je na temo napisal Duhove hiše Heinricha Bölla, vendar je tamkajšnja klavzura, prekinjana s cimri, samo izgovor za bogato popasenje spominskega gradiva. Več

  • Matej Bogataj

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Knjiga

    Malin Persson Giolito: Živi pesek

    Malin Persson Giolito (1969, Stockholm) začne rekonstrukcijo šolskega poboja tik po dejanju, ko učilnica še smrdi po smodniku oziroma ’gnilih jajcih’ in ko preživeli, Maji, iztrgajo iz rok puško, glava njenega fanta, sina najbogatejšega Šveda in mogočneža nad zakonom, ki ga je maloprej ustrelila, pa z zvonkim pokom udari ob tla. Ne razkrivam vsebine, ampak tako se začne. Več

  • Matej Bogataj

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Knjiga

    Andrew Mayne: Naravoslovec

    Andrew Mayne je ob pisateljevanju tudi medijsko razvpit voditelj teve oddaj, producent, predvsem pa je poklicno pot začel kot iluzionist in jo nadaljeval z nekaterimi najbolj znanimi imeni iz stroke. Nekaj tega se mu pozna – oziroma njegovemu junaku, ki, čeprav sicer bolj kabinetni molj, na terenu počne nemogoče. Pogosto s triki, lažnim predstavljanjem, ker je nekdanji reševalec, pa je spreten tudi pri krpanju poškodb, priročnih infuzijah in kraji mrličev iz rešilnih avtomobilov, saj imajo ti – v romanu in ameriški zvezni državi Montana – vedno skriti gumb za odklepanje brez ključev. Več

  • Matej Bogataj

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga

    Tadej Golob: Leninov park

    Prejšnji Golobov kriminalni roman, Jezero, je za dogajalni prostor vzel Bohinj in jezero z okolico, enega tistih krajev, ki burijo domišljijo piscev in kamor so pogosto umeščene skrivnostne štorije. Tokrat se vse zgodi v štirikrat preimenovanem parku, inšpektor Taras, še vedno nepopustljivo zajebantski do nadrejenih, ga najraje imenuje Leninov. Posebej zato, ker je na čelu nova oblast, ki se ji tisti pod vrhom še prilagajajo in ji lezejo tudi v nepooblaščene odprtine. Posledice so vidne pri delu na terenu: zaradi borbenih gesel, skupaj s katerimi gredo pozdravi s stegnjeno roko in sovražno stisnjenimi zobmi, privlečenimi iz nekih obskurnih časov, s katerimi opremijo klopco ustreljene klošarke, in zaradi povezave vrha policije s politiko, ki je gesla posvojila, je včasih težje dobiti kakšen nalog za preiskavo. Koalicija sovraštva je očitno trdna in precej hermetično zaprta. Več

  • Matej Bogataj

    9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Knjiga

    Leïla Slimani: Uspavanka

    Začne se v krvi: že takoj sta dva otroka zaklana, eden najprej še kaže znake življenja, zraven pa v luži in komi leži ženska, ki se je po dejanju porezala po rokah in zaklala v vrat in jo zdaj reševalci poskušajo rešiti. Več

  • Matej Bogataj

    2. 8. 2019  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga

    Noëmi Lerch: Kmetica

    Švicarska pripovednica Noëmi Lerch (Baden, 1987) je nase opozorila že s prvencem, romanom o punci, ki se po razpadli zvezi s poročenim moškim zateče v hišo starih staršev na podeželju. Tam s Kmetico – človeške osebe ostajajo brez imena, živali so dosledno poimenovane – peljeta posle, prva že malo utrujena od garanja, ko je sama in ob odsotnem možu, ki najraje smuča že kje, vzpostavila kmetijo. Iz ene krave dva ducata, vrsta strojev, nakladalnikov, kidalnikov gnoja, motor in sploh tehnika – zdi se, da je Kmetica ob tem, da je Ameriko prevozila z motorjem, blazno napredna in mobilna, vsaj za svoja leta. Več

  • Matej Bogataj

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Éric Vuillard: Dnevni red

    »Veščina pripovedi je ravno v tem, da nobena pripoved ni nedolžna,« zapiše Vuillard v kratkem romanu, v katerem neusmiljeno do vpletenih, tudi do nehotenih scagancev in osramočenih pritrjevalcev, secira vzpon nacionalsocializma in Hitlerja na oblast. Več

  • Matej Bogataj

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga

    Cristina Battocletti: Hudičevo ogrinjalo

    Italijanska pisateljica Cristina Battocletti (Videm, 1972) piše o mejah, vendar nekako brez meja, kot je bil podnaslov biografije Borisa Pahorja, ki sta jo ustvarila skupaj s portretirancem. V romanu Hudičevo ogrinjalo popisuje ozračje v Čedadu – ker gre za mestece v Furlaniji in blizu meje, so seveda zraven tudi Furlani in nekaj ne preveč posrečenih, bolj iz izročila in kolektivnega napaberkovanih spominov na čase Jugoslavije ter nekaj premisleka o večetnični sestavi pokrajine. Zraven so seveda tudi spomini na fašizem in na vojno pa na fojbe; v eni od njih je pristal pripovedovalkin ded, za katerega vsi pravijo, da je bil normalen fašist, torej nič kaj posebno okruten, bolj pozer. Za uravnoteženje pa se v romanu znajdejo tudi stari partizani, ki se radi prepirajo z lastnimi sektaši in ideološkimi odkloni v eni od gostiln. Več

  • Matej Bogataj

    12. 7. 2019  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga

    Graham Swift: Materinska nedelja

    Swifta poznamo po dveh prevedenih romanih, v Poslednji želji skupina dolgoletnih šankistov, tam prebitemu času primerno v napetih odnosih, v nobel avtu pelje kolega mesarja, zdaj že v žari, raztrest v morje. Potovanje je imenitna priložnost, da se pokažejo vse razlike med njimi, zaradi česar si je rajnki tudi omislil takšno željo – da jim ponagaja. Roman Povodje je slika neprestanega boja z naravo, močvirja okoli reke Ouse izsušujejo, vendar se reka ne da, zraven so še tisti, ki jim zamočvirjenost bolj ustreza, tako je vse skupaj nekakšna epopeja o napredku in hkrati tudi malo dvoma o njem, pa portret krajine, ki se spreminja in kljubuje. Več

  • Matej Bogataj

    5. 7. 2019  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Knjiga

    Shari Lapena: Neznanec v hiši

    »To je tiha, razvijajoča se soseska na severu države New York, ki jo večinoma naseljujejo uradniki z družinami, kjer ljudje ničesar ne vedo o težavah malega mesta, ki jo obdaja, kaj šele o težavah sveta. Zdi se kot kraj, kjer so ameriške sanje še vedno dovoljene,« opiše prizorišče romana Lapena in takoj se nam posveti, da je to idealno gojišče za mračne skrivnosti in velike strasti. Ker smo že prej, v Prologu, brali o ženski, ki panično odbrzi in z avtom divja vse do usodnega trka v kandelaber, se nam zazdi, da bi bila prav ona lahko nosilka skrivnosti. Več

  • Matej Bogataj

    28. 6. 2019  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga

    Bill Clinton, James Patterson: Kje je predsednik?

    Če se pri pisanju združita eden uspešnejših piscev kriminalk in trilerjev, vsaj po nakladah, in nekdanji ameriški predsednik, pričakujemo nič manj kot pikanten vpogled v zakulisje vladanja, v skrivnosti dvora. In res: že na začetku mora predsednik, nekdanji vojni heroj in ujetnik, ki je v Iraku prestal vse mogoče šikane okrutnežev in o tem skromno molči, odgovarjati pred preiskovalci, ki hočejo doseči odpoklic zaradi njegovih zvez z islamskimi teroristi. Vendar mu v nekem hipu prekipi in zakolne, njegovi pa si snamejo lasulje in preobleke, saj je bila to samo vaja za nastop pred preiskovalno komisijo, ki zbira dejstva za odpoklic. Več

  • Matej Bogataj

    21. 6. 2019  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Knjiga

    Immanuel Mifsud: Jutta Heim

    Immanuel Mifsud (rojen leta 1967 v Paoli na Malti) je eden vodilnih malteških pesnikov in profesor književnosti, njegov roman Jutta Heim pa se ukvarja z ljubezenskimi zapleti znanega in proti koncu upokojenega, od oči javnosti odrinjenega igralca Erica Xerrija, katerega zadnji nastop je bil uspeh in tako morda ne razumemo povsem, zakaj je končal kariero. Več

  • Matej Bogataj

    14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Knjiga

    Neil Gaiman: Nordijska mitologija

    Da je sploh karkoli nastalo, so morali Odin in njegovi bratje ubiti velikana, znotraj tega veletelesa pa je postalo vse, kar je postalo, in se bo nič kaj veselo zašpililo ob Ragnaroku, somraku bogov, ko bodo padali v snopih in drug za drugim in takrat bo zavladal večni led. Tako povzema nordijsko mitologijo Gaiman po obeh Eddah, pesniški in prozni; kronološko, da se bolj pokažejo vzroki in posledice in nastanek človeka iz dveh debel, moškega in ženske, kot burka objestneža. Zraven pripomni, da so vse le okruški, Eddi sta bili zapisani pred tisoč leti že pod obnebjem krščanstva, ki je ekskluzivno in je vse zapisano prefiltriralo, in da je mogoče vse skupaj podobno, kot bi o starogrški mitologiji vedeli vse le iz epizod Herkula in Tezeja. Torej skoraj nič. Več

  • Matej Bogataj

    7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Knjiga

    Monika Žagar: Košček čokolade v pasji dlaki

    Začne se idilično: dekle gleda fotografijo mesta brez avtomobilov in prometnih znakov, mesta, v katerem je odraščala, torej iz nekih prejšnjih časov. Fotografija je stara in porumenela, na njej jo triletna punčka z mamo ali teto maha nekam – po brisači, ki gleda iz torbe, sodeč, na kopanje. Mater vpraša, ali je to ona, in ta reče, da bi morda lahko bila. Več

  • Matej Bogataj

    31. 5. 2019  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Knjiga

    Kdo ti je povedal, da si nag, Adam?: mitološko-filozofske skušnjave

    Od uvodnih stavkov, ko se hoče Lucifer zbasati v prevelike, torej Gospodove čevlje, in se potem dajeta, je to očarljivo branje. Več

  • Matej Bogataj

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Knjiga

    Javier Marías: Berta Isla

    »Preveč ljudi katere koli države same sebe imenuje za tolmača potreb svoje države in si jo sčasoma s svojim nalezljivim zanosom navadi lastiti,« zapiše španski stilist in prozaist širokega zamaha Marías (1951, Madrid). Njegov Tom oziroma Thomás, v Španiji živeči in kasneje z naslovno junakinjo poročeni Anglež, v angleškem akademskem okolju naleti na ravno takšne ljudi. Domovina je zanje v ospredju, žrtve za njeno ohranitev pa nepomembne, tudi kolateralne – kajti domovina zahteva žrtve, predvsem med sovražniki, kadar in kakor je to le mogoče. Več

  • Matej Bogataj

    17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Knjiga

    Anita Nair: Vaje v pozabljanju

    Vaje v pozabljanju so iz dveh delov, eden je žajfničast in bollywoodski, drugi iz vsakdanjika revnega južnega dela Indije. Kot bi se združevala in bila v konfliktu dva principa – to pa ona, Meera, do nedavnega srečno poročena in uspešna pisateljica precej popreproščenih knjižnih nasvetov, kako biti soproga uspešnega poslovneža, razume skozi vzporedno zapleteno zgodbo o Zeusu in Heri. To za Indijce, za nas pa osnove hinduizma. Več

  • Matej Bogataj

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Knjiga

    Ingo Schulze: 33 trenutkov sreče

    Schulze (1962, Dresden) je menda kronist združene Nemčije; v prevedenem romanu Adam in Evelyn popisuje, kako erotično sproščen vzhodnonemški par odide na madžarski približek morja, tam pa doživi trenutek svobode in obeta. Na prej hermetično neprepustni meji ne streljajo več, zato zapeljejo v privid in obet raja, brez razmišljanja. Več

  • Matej Bogataj

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Knjiga

    Milan Dekleva: Institut doktorja Faullstaffa

    Deklevov Institut nadaljuje tam, kjer se je pasel in prebavljal roman Svoboda belega gumba: pri tesnobni izročenosti svobodi in neskončni izbiri, pri stvareh, v katerih je človek čisto preveč primitiven in upošteva preveč parametrov, zato ni učinkovit. Vsaj ne v primerjavi z vezjem svojega mesa, kovino svoje krvi – mislečim strojem. Več

  • Matej Bogataj

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Knjiga

    Hjalmar Söderberg: Doktor Glas

    »Prišel bo in mora priti dan, ko bo pravica do smrti priznana kot daleč najpomembnejša in bolj neodtujljiva človekova pravica od te, da vržemo listek v volilno skrinjico. In ko bo čas zrel za to, bo imel vsak neozdravljiv bolnik – kakor tudi vsak ’zločinec’ – pravico do zdravnikove pomoči, če se bo hotel osvoboditi,« premišlja nekje vmes doktor iz naslova romana. Zaradi tega bi mu verjeli, da se na protitrpljenski fronti angažira in bori na strani človečnosti, da težko prenaša bolečino drugih, če ne bi med bolnike v istem stavku tlačil še kriminalcev kot kolateralnega plena. In imel v predalu zase črnih tabletk s ciankalijem za vsak primer – ki pa mu pridejo prav tudi za druge, ko jih začne naokrog nositi v ohišju ure brez kazalcev. Več

  • Matej Bogataj

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Knjiga

    Shirley Jackson: Loterija in druge zgodbe

    Zbirka Jacksonove (1916–1965) je že kompozicijsko izredno premišljena. Epilog je pravzaprav kar škotska ljudska balada o zapeljivcu, ki na razkošni in zlato sijoči ladji pogubi pošteno dekle in ladjo potopi, torej balada o nekakšnem maritimnem povodnem možu z neimenovano Urško. Pred epilogom so štirje deli s po pol ducata zgodb, vsakega od delov pa uvaja odlomek iz protičarovniškega priročnika s podrobnostmi, ki so jih med mučenjem priznale tiste, ki so se spečale s črnim možem. O Jacksonovi je menda kritika zapisala, da piše z metlo, ravno zaradi zanimanja za čarovništvo in z njim (torej z ekscesom in krivdo) povezano vzdraženo duševnostjo junakinj. Zadnja in naslovna zgodba, Loterija, ki je izšla v literarni reviji kar med drugimi članki, je menda povzročila škandal, saj govori o vsakoletnem žrebanju, najprej glave za družino, nakar še mlajših družinskih članov, zadetek pa naravnost v glavo, saj gre za kamenjanje. Surova zgodba o družbeni konsolidaciji na žrtveni kozi, nič čudnega, da so kje na severu to žlahtno tradicijo opustili, pravijo. Več

  • Matej Bogataj

    12. 4. 2019  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Knjiga

    John Grisham: Velika prevara

    Podobno, kot so Dumasovi Trije mušketirji pravzaprav zgodba o četrtem, se tudi zaplet treh prijateljev in nadomestne punce, za katero zaročenka ne ve, suklja okoli njihovega maničnega prijatelja. Ta se naliva, neha jemati medikamente in neprišteven skoči z mostu v ledeno reko. Doma pusti shemo s povezavami med slamnatimi podjetji, ki lastninijo osem pravnih univerz, in ključek, ki potrjuje zapleteno in neetično hobotnično ravnanje. Več

  • Matej Bogataj

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Knjiga

    Katja Perat: Mazohistka

    Na Freudovo lamentacijo, da po vseh bolj ali manj uspešnih poskusih, da bi se približal človeški psihi in jo razumel, še vedno ne ve, kaj ženska pravzaprav hoče, nedvoumno odgovarjata roman Peratove in njegova nosilna heroina Nadežda: v ljubezni želi biti kot moški, torej avtonomna in aktivna, predvsem pa hoče svoj lastni glas. Zlasti po tem, ko jo ta nekajkrat, ko poskuša spregovoriti iz svoje družbene pogojenosti, zapusti. Več