Matej Bogataj

  • Matej Bogataj

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Frank Herbert: Otroka peščenega planeta

    V prvih dveh delih knjižne serije Sipina (Dune), v Peščenem planetu (težko pričakovani film Denisa Villeneuva, posnet po njem, bo premiero doživel 21. oktobra) in Mesiji s peščenega planeta, se je ameriški znanstvenofantastični pisatelj Frank Herbert (1920–1986) sredi šestdesetih let, torej pred drugimi, ukvarjal z zavojevanjem. Najprej s planetarnim – sipinski in suhi planet Arrakis pride od zunaj preobrazit in žlahtnit ekolog, ki si želi nanj vrniti vodo. Nekoč je tam že bila, zdaj pa je to največja dragocenost. Vendar ima planet še drugo, večjo vrednost, parstometrski črvi, ki zlahka požrejo zaselek ali kombajne, proizvajajo melanžo, drogo, s katero potujejo medplanetarno, omogoča pa tudi vpoglede v naravo časa. V drugem delu vidimo, kako melanža na vrh naplavi Paula Ateidesa Muad’diba, nosilca vsekozmičnega džihada – Herbert prenikavo vpelje besednjak in mentaliteto puščavskih ljudstev in njihovih verskih konceptov –, in ga postavi v vlogo tirana, ki pogublja svetove, podprt z drogo, ki jo vsi potrebujejo. Tretji del, Otroka peščenega planeta, je mističen, karkoli že to komu pomeni. Več

  • Matej Bogataj

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Feri Lainšček: Kurji pastir

    Lojze Kovačič, ki je nezakrito in neizprosno prekopaval svoje spomine, v romanu Otroške stvari piše, kako mu je služkinja v Baslu, ko je bil dojenec, po stopnicah nosila čašo mleka. Od tega naprej je vse skupaj popisoval, naslonjen na lastno porozno spominjanje. Zunaj njega, pa tudi od znotraj je ena sama negotovost, ki jo lahko uredi le pisanje, zato so nastajali debeli špehi o občutkih tujstva po prihodu na slovensko podeželje, zato se je kasneje ukvarjal s pisanjem in lutkovno pedagogiko. Tudi Feri Lainšček (1959), ki je v svojem opusu od začetnih Peronarjev prek modernistične Raze in z naratološkimi triki pregnetenega romaneta Grinta prešel vse sloge, se z Obračališčem za vračanje odmaknil v roman v verzih, se zdaj ukvarja s svojim izvorom. Več

  • Matej Bogataj

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga

    Anders Roslund: Tok-tok

    Švedski pisatelj in novinar Anders Roslund (1961), nekdaj član tandema piscev kriminalk in zdaj solo, nas postavi v pregreti Stockholm, kjer vsi, še najbolj pa ostareli inšpektor s tesnobo pred upokojitvijo, trpijo zaradi vročine in drugega. Tam pa se sedemnajst let po tem, ko so izmed trupel družinskih članov, mafijsko likvidiranih na »ulcinjski« način, s streloma v čelo in sence, rešili petletno hčer, ji priskrbeli lažno identiteto in našli novo družino, spet začnejo pojavljati zločini z istim nezgrešljivim podpisom. Več

  • Matej Bogataj

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Knjiga

    Max Seeck: Hamurabijevi angeli

    Max Seeck (rojen leta 1985) je Finec, ki je s prvencem Hamurabijevi angeli uspel, saj naj bi bil pravice prodal za prevode v 40 jezikov. To je utemeljitev tega uspeha, mogoče tudi zato, ker se vleče na skandinavsko kriminalno franšizo, le da jo izvozi v našo bližino, v čase balkanskih (in) osamosvojitvenih vojn, kar sočasni kriminal in njegovo dinamiko, in obojega v romanu ne manjka, uspešno pregnete z nenačelnimi zavezništvi in vojaškimi skrivnostmi, ki ždijo za kupi trupel. Več

  • Matej Bogataj

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Mojca Širok: Evidenca

    Že Pogodba, prva iz trilogije kriminalk novinarke TV Slovenija Mojce Širok, ki je zdaj dobila podnaslov Rim–Ljubljana–Bruselj, se je dogajala z nekakšnim zamikom. Dvajset let po dogodku, ki bi lahko ogrozil ravnovesje sil – ravnovesje med mafijo in delom politike ali pa razmerje med kriminalom in domnevnimi pravičniki. Vendar se ekipa z nekaj istimi člani sestaja še enkrat, tokrat zaradi trupla enega od policijskih ovaduhov iz mafijskih vrst, ki obleži v tuji garaži. Več

  • Matej Bogataj

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

    Jeanine Cummins: Ameriška tla

    Balkansko migrantsko pot, le v nasprotni smeri, iz taborišč in z delovišč v evropskem središču nazaj v kraje, iz katerih so bili ljudje nabrani, v časih razsute prometne infrastrukture je popisal že Peter Božič, enako kot Kurt Vonnegut pričevalec dresdenske obločne svetlobe, v romanu Očeta Vincenca smrt, in to kar najbolj surovo in nesentimentalno. To je popis splošnega razpada morale, ki je posledica vojne in pomanjkanja. Potem smo dobili kar nekaj romanov, od slovenskih avtorjev recimo F. H. Najija Zadnji gozd pa češkega pisatelja Mareka Šindelke Utrujenost materiala, ki popisujejo, kako se zdaj cenena delovna sila sama prebija proti mestom izkoriščanja, h komaj znanim sorodnikom, ki so nekakšna mostišča in prva zatočišča na poti v prisanjano boljše življenje. Ameriška pisateljica Jeanine Cummins (1974) popisuje isti proces, le na drugih celinah: migracije iz latinskoameriškega bazena, kjer so pred kriminalci nemočni zaradi vseprisotne korupcije ter politične in policijske kolaboracije s karteli, proti obljubljeni Ameriki, Severni seveda. Več

  • Matej Bogataj

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Knjiga

    Marek Šindelka: Utrujenost materiala

    Utrujenost materiala je napet roman: od prvega pobega iz zbirnega taborišča, čez ograjo in potem po snegu, spremljamo usodo bratov, ki ju doma prah eksplozije pobeli in jima izsesa zrak iz pljuč, zato se po brezupnem tavanju med ruševinami in prevajanju za pustolovce in reporterje, ki se adrenalinsko naslajajo nad splošno bedo stvari na terenu, odpravita proti boljšemu življenju. Kot naivno mislita. Več

  • Matej Bogataj

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Knjiga

    Edward St Aubyn: Patrick Melrose

    »Kmalu po njuni poroki je opustil zdravniško prakso. V začetku se je nekaj govorilo o tem, da bi z njenim denarjem odprla zavetišče za alkoholike. In v nekem smislu jima je to tudi uspelo.« Ta in podobni stavki govorijo o nefunkcionalni družini, ki jo sestavljajo trpinčeni in čustveno izstradani petletni Patrick, sadistični oče, zguba, ki sicer klavirsko zabava cinične aristokratske prijatelje, in prestrašena mati. Več

  • Matej Bogataj

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga

    Brina Svit: Ne želi si lahke poti

    Ne želi si lahke poti, ji da duhovno popotnico prijateljica Manca. Želi si lahkega koraka, doda. S tako močnim orožjem in napotilom, ki si ga potem ob masažnih in purgativnih preizkušnjah večkrat ponovi, se prvoosebna pripovedovalka, ki preboleva, da je bil njen zadnji roman zavrnjen pri založnikih, odpravi v ajurvedski center v Kerali. Več

  • Matej Bogataj

    13. 8. 2021  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Knjiga

    Robert Menasse: Prestolnica

    Prestolnica je seveda naša trenutna, Bruselj, zato Menassejev roman predstavljajo kot prvi o aporijah EU, čeprav bi glede tematike našli poleg Holandca Ceesa Nooteboma še kakšnega predhodnika. Vendar se ta roman res aktualno, poglobljeno in humorno ukvarja z zagatami multinacionalne tvorbe, v kateri se emisarjem in birokratom – razen tistim čisto zmešanim, krvno namreč – zdi, da morajo zastopati nacionalne interese. In gre potem seveda skoraj vse narobe. Več

  • Matej Bogataj

    6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga

    Josip Osti: Poper po pudingu

    Josip Osti je v zadnjih letih izdal tetralogijo, ki jo sestavljajo romani Duhovi hiše Heinricha Bölla, Narcis pred zrcalom, Črna, ki je pogoltnila vse druge barve in Življenje je srhljiva pravljica, in že v uvodu k prvemu pojasnil oblikovni princip: ker mu je med bivanjem v pisateljski rezidenci ob neurju veter premešal strani, je roman, kot pravi, »kaleidoskopski«: urejen pozneje, skoraj naključno in drugače, kot je bilo morda zamišljeno, drugi trije sledijo isti asociacijski logiki. Pogosto gre za spomine na erotične prigode in nesporazume, spomine na živahno, obšankistično in – takrat še – naivno samolobistično početje pisateljskih kolegov, ki jim je kot urednik Sarajevskih zvezkov (Sarajevske sveske) in tajnik bosanskega združenja pisateljev pričeval – literarna scena je bila takrat živahna in včasih bučna, kar danes zanikajo predvsem tisti, ki jih ni bilo zraven. Nekateri romani so oprti na korespondenco, ki jo je Osti, ljubezenski migrant (drugo ženo je spoznal v DSP), imel z različnimi ljudmi v okupiranem Sarajevu, na primer z materjo, tudi s sarajevskim pesniškim kolegom, ki je prebegnil v Prago, vmes pa so anekdote o tistih, ki so izza šankov odšli nad mesto in ga oblegali in se po daytonskem sporazumu vanj spet vrnili. Osti je seveda vse poznal od prej in si je tudi njihov strelski angažma zapomnil in te vrste izdaje dajejo temu pisanju mračno štimungo, kot seveda pisanje o bolezni in zdravljenju v zadnjih zapisih. Več

  • Matej Bogataj

    30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Edgar Keret: Polêti že!

    Skoraj dva ducata zgodb, ki sestavljajo zbirko Polêti že! izraelskega pripovednika Edgarja Kereta (1967), nimata skupnega imenovalca. Med njimi najdemo izpovedi tistih, ki so jih klonirali kot objekte, kot nadomestke za maščevanje, ker so se pravi zoprniki izmuznili v smrt. Najdemo maloumne ameriške tečnobe, ki zahtevajo zgodbe, ob katerih bodo ženske padale nanje. Zraven so zgodbe angelov in njihovega brezčasnega in brezsanjskega česanja oblakov, kar je vse blizu mučnemu približku večnosti, odkar je Bog mrtev, pa tudi take o poskusih z virtualnimi nadomestki partnerjev, pri čemer, podobno kot v eni od Bizarnih zgodb Olge Tokarczuk, ni čisto jasno, kdo je kopija in kdo izvirnik, kdo plačnik in kdo proizvod. Več

  • Matej Bogataj

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga

    Dragan Velikić: Naslov: beograjski roman

    Srbski pripovednik in esejist Dragan Velikić (1953) se tokrat posveča Beogradu in sledem, ki so jih za seboj pustili osvajalci, tudi sledem, ki jih za seboj puščajo trenutni zavojevalci, kriminalci pod patronatom politične garniture. Tem naborom prišlekov iz podzemlja nekako od vzpona Miloševića prav nič ne prizanaša in jih imenuje z različnimi slabšalnimi oznakami. Več

  • Matej Bogataj

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga

    Vladimir Sorokin: Opričnikov dan

    Opričnina je bila osebna garda Ivana IV. Groznega iz sredine 16. stoletja, politična policija, nasilna v razlaščanju višjega plemstva, popolnoma predana in brezskrupulozna v svojem delovanju v imenu in v službi carja. Sorokinu, sicer enemu bolj provokativnih sodobnih ruskih pisateljev, se zdijo pripadniki te skrajno lojalne in pohlepne garde primer vsega zaviralnega in koruptnega, nasilnega in mafijskega v ruski družbi, tudi sodobni, zato je to distopijo, postavljeno v bližnjo prihodnost, opremil z monarhijo, carjem in čudno priljubljeno carico, ki jaga mlade uniformirance; opričniki so udarna pest te monarhije, solni ekstrakt te že tako s korupcijo in mafijskimi klani in metodami presoljene zemlje. Več

  • Matej Bogataj

    9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Knjiga

    Igor Karlovšek: Samo domov me pelji

    Karlovškovi zgodnji romani so se ukvarjali z družbo, ki jo pretresa tranzicija, in ko se pojavi kovček olastninjenega denarja – ali kaj podobno vrednega –, opazujemo, kdo in kako se ga bo poskušal polastiti. Najspretnejši so bili po pravilu tisti s pravnim znanjem in kakšnim računom v tujini, kamor je bilo mogoče zadevo začasno odložiti, dokler stvari niso dozorele. Ker je spremljal družbeno patologijo, ki je na svojih mejnih območjih prehajala v kriminal, se nam je zdelo, da piše kriminalke ali politične srhljivke, kadar je šlo recimo za spopad dveh tajnih služb, vojaške in civilne. Pri tem pa smo mogoče podcenjevali ali spregledali vlogo, ki jo ima v njegovem pisanju družina, ta najmanjša borbena enota proti grozodejstvom in grdobijam, ki se dogajajo v zunanjem svetu. Več

  • Matej Bogataj

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga

    Donal Ryan: Vrteče se srce

    Trdi, surovi in nedostopni so ljudje, ki jih portretira irski pripovednik Donal Ryan (rojen leta 1976), trda so njihova srca in trdo je njihovo življenje. Kar nekaj njegovih rojakov je popisovalo to irsko zagamanost in zadrtost in nesposobnost, da bi se odprli, da bi priznali svoje napake in bi jim bilo odpuščeno, da bi se nehali vsi po vrsti delati blazne frajerje, ampak Ryan še bolj kot drugi ne popušča pri njihovih opisih, prav tako niti za ped ne popušča skoraj dvajset nosilcev glasov. Trmasti in navzven neljubeči so do konca, do groba in čez, saj dobijo svoj glas tudi mrtvi in duhovi, nič manj spravljeni s stanjem stvari kot ostali. Več

  • Matej Bogataj

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Knjiga

    Vasja Jager: Cajhn

    Marijan Šket, rojen v izmišljeni vasici na Kozjanskem, protagonist in tudi glavni govorec v romanu Cajhn Vasje Jagra, sicer Mladininega novinarja, je tako slaven in pomemben, da ima celo geslo v Wikipediji. Ob osebnem ima celo pojasnjevalno geslo o največjih aferah, v katere je bil vpleten. In zraven je bil povsod, kjer so se vrteli (post)tranzicijski novci, pa naj je šlo za zamik izplačil čekov v času hiperinflacije v trgovini, ki jo je vodil, ali za zbiranje lastninskih certifikatov. Dal je tovornjake za čezmejno trgovino z orožjem v času embarga, z računi v tujini je izčrpaval lastna podjetja na račun manjših delničarjev in kšeftaril s krediti z bankami. Ukvarjal se je s preplačano prodajo živil centralnim blagovnim rezervam, ki jih je potem odkupil nazaj in preprodal v lastni trgovski verigi. Več

  • Matej Bogataj

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Knjiga

    László Krasznahorkai: Svet gre naprej

    Prozni fragmenti, osnutki zgodb, ki se ne morejo razplesti in se zažirajo v lastno nemoč, predavanja, pa ne vemo, ali resnična in zato nekoliko spodletela ali fingirana in spisana skoraj v stilu Kafkove zgodbe Pismo akademiji, pa nekaj biblijskih dopisovanj in nekaj kot da prigod iz širnega sveta – vse to sestavlja zbirko Svet gre naprej. Ta hoče že z naslovom povedati, da ne bo konca sveta, vsaj ne za vse, in da bodo stvari preživele, vendar še naprej ostale brez smisla, brez dopolnitve, zamrznjene v večnem perpetuiranju nesmisla. Več

  • Matej Bogataj

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Knjiga

    Agata Tomažič: Nož v ustih

    Skoraj ducat in pol zgodb, ki sestavljajo zbirko Nož v ustih domače avtorice Agate Tomažič (rojene leta 1977), je precej raznorodnih, glede kraja dogajanja in glede pripovedne lege; nekatere so povedane prvoosebno in druge bolj od zunaj, objektivno, nekatere so zabrisane in pridušene, druge bolj krvave, naj gre za živalske ali človeške kadavre in ureznine. Naslovna recimo pripoveduje o tem, da je treba tudi pri rezanju imeti občutek za nobleso, ki pa ga ni mogoče pridobiti na hitro, temveč sta potrebni dolgoletna praksa in vzgoja – nesojeni zet namreč do bridkega izgona iz družinske idile neustrezno z nožem tretira sladico, na veliko zgroženost vseh prisotnih. Več

  • Matej Bogataj

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Knjiga

    Marco Missiroli: Zvestoba

    V enem prejšnjih romanov, v Opolzkosti v zasebnosti, se je italijanski pripovednik Marco Missiroli (rojen leta 1981) v maniri razvojnega romana posvečal odraščanju fanta skozi različne etape, pri čemer je bil poudarek na spolnem dozorevanju in dilemah, ki grejo zraven, predvsem na mladostnih poskusih definiranja meje med prijateljstvom in erotiko; lovil je tisto zlato sredino, ki prepreči, da bi ostali brez prijateljev – ali brez ljubimcev. Več

  • Matej Bogataj

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Knjiga

    Slavko Pregl: Prodajalci megle

    Že v prejšnjem romanu, Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič, ki je nastal v sodelovanju s pričevalcem s terena in poznavalcem prikritega umetnostnega zakulisja in nabavnih verig Leonom Pogelškom, se je Slavko Pregl (rojen leta 1945) lotil temne strani trga umetnin in zdi se, da je zdaj zakonitosti in špekulativno naravo tega samo še malo razširil. Na družbo nasploh. Več

  • Matej Bogataj

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Knjiga

    Deborah Levy: Vsega tega nočem vedeti

    »Da sem postala pisateljica, /…/ sem se morala naučiti seči v besedo, povzdigniti glas, spregovoriti kanec glasneje in še glasneje, vse dokler nisem spregovorila s svojim glasom, ki sploh ni bil glasen,« Deborah Levy v nekaj besedah povzame svoj umetniški razvoj. Rodila se je (leta 1959) v Južni Afriki in tam tudi odraščala, po očetovi vrnitvi iz zapora, kjer je bil zaradi oporekanja politiki apartheida, pa se je družina preselila v Anglijo. Iskanje korenin in brskanje za spomini, ki jim pravzaprav noče priti preblizu, je popisala v spominsko-esejistični zbirki fragmentov, stisnjenih v štiri dele. Več

  • Matej Bogataj

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Knjiga

    Klemen Kordež: Hladna veriga

    Romaneskni prvenec Klemna Kordeža (rojen leta 1985) se dogaja na težko določljivi časovni meji; starejši živijo tole zdaj, mlajšo generacijo in prihodnje pa predstavlja navzven uspešni oblikovalec Tim, ki v drugem delu romana stopi v ospredje. Med drugim je tudi pisec besedil o razvoju umetnosti, ki postane (še bolj) spoj oglaševanja, prilizovanja uporabniku in prilagojena všečkanju, potem ko so s piarovci zamenjali kritike in kuratorje, te odslužene predstavnike stroke. Več

  • Matej Bogataj

    7. 5. 2021  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Knjiga

    Heidi Perks: Vrni se pome

    Roman Vrni se pome izrablja žanr kriminalke, da bi povedal, da imajo vse družine skrivnosti, le da so pri tistih, ki na zunaj delujejo srečnejše, večje. Bolje zakopane, dobesedno, in eno takšnih v obliki trupla odkopljejo na meji vrta nekdanje hišice pripovedovalke, ki je živela v skoraj idilični otoški skupnosti, kakšnih sto duš in žepni trajekt za stik z bližnjim kopnim, zdaj pa ponuja terapije. Kot nekdo, ki zna tako rekoč brati ljudi, je prava za vrnitev v čase otroštva in brskanje po zatemnjenih spominih sovaščanov, se nam zdi, saj je pronicljiva opazovalka grimas, tikov in retoričnih fint, s katerimi sogovorniki odvračajo pozornost ali zamolčujejo. Idealen raziskovalec tistega, kar je od preteklosti ostalo in se potuhnilo. Več

  • Matej Bogataj

    30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Knjiga

    Ignacy Karpowicz: Ljubezen

    Poljskega pripovednika Ignacyja Karpowicza (1976) poznamo predvsem po dveh precej kompleksnih romanih. Prvi je Osti, v katerem piše o novih ljubezenskih neredih in novih bivalnih in kopulacijskih praksah, ki obsegajo široko paleto vedenj in odzivov, od preoblačenja do na različne načine razširjenih družin in odnosov. Poznamo pa ga tudi po romanu, v katerem olimpijski bogovi padejo na ze mljo, kazensko so prizemljeni na Poljskem in se na lastno grozo pomešajo med smrtnike kot enaki med enake, to pa poskrbi za cel kup duhovitih zapletov in nesporazumov. Več

  • Matej Bogataj

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Knjiga

    Nicolas Mathieu: Njihovi otroci za njimi

    Naslov romana francoskega pripovednika Nicolasa Mathieuja (1978) je navdihnil starozavezni citat o tistih, ki so brez sledu izginili z obličja zemlje, brez spomina, kakor da se ne bi bili rodili in ne obstajali, in to bo doletelo tudi njihov rod, njihove otroke za njimi. Tem se posveti roman, predvsem dvema mulcema in motorjem med njima, prdulje so namreč edino, kar jima ostane. So znak življenjske ravni in približek uresničenih sanj njune generacije o svobodi, če so že tiste o boljši socialni umeščenosti in redni službi, kakršne so (do)sanjali njuni starši, nerealne in scela neuresničljive. Več

  • Matej Bogataj

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Knjiga

    Hanif Kureishi: Ničla

    Britanski pisec pakistanskih korenin Hanif Kureishi (rojen leta 1954) se je, potem ko se je s prozo, še bolj s finančnimi učinki proze o vragolijah in podjetnosti priseljencev iz daljnovzhodnih predelov britanskega imperija prebil med elito in bogate, preusmeril. Zadnje čase piše predvsem o tej eliti in bogatih, o njihovih zadevalnih pa počeznih in plačljivih spolnih praksah, o pretkanih igrah, ki se jih grejo s svojimi bližnjimi in lastnimi biografi v želji, da bi se ukvarjali s sabo, se reče z lastno slavo. Tudi v Ničli je podobno: našpičeni filmski režiser na vozičku zasluti ženino avanturo. Z njegovim prijateljem. No, tajnikom. Z mlajšim, ki ima močno željo po izpovedovanju in ki z nespretnostjo in zakreditiranostjo ponuja srednjeletni ženski nekaj materinske, nekaj spolne utehe. Več

  • Matej Bogataj

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Knjiga

    F. H. Naji: Zadnji gozd

    Križišče, zbirka kratke proze in prvenec F. H. Najija, sicer zdravnika, predstojnika Oddelka za kardiologijo in angiologijo v UKC Maribor, se osredotoča na posameznikovo nemoč proti usodi. Nosilci zgodb z akcijami in hotenji drsijo proti končni rešitvi, ki je enkrat fantastična, temna, zla luč, drugič se nerazumljivo znajdejo točno tam, kjer bi si najmanj želeli. To je skoraj edino stičišče z romanom Zadnji gozd. Več

  • Matej Bogataj

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Knjiga

    Vilmos Kondor: Zločini v Budimpešti

    Vilmos Kondor (rojen leta 1954), madžarski serijski pisec kriminalk z novinarjem v glavni vlogi, zgodbo začne na madžarsko-poljski meji po vkorakanju Nemcev na Poljsko; poleg drugih, ki se drenjajo in poskušajo priti na varno, se tam znajde novinar ravno v času, ko izginejo trije kamioni Rdečega križa. Naloženi s sanitetnim materialom, če se morfiju in kokainu za ranjene poljske vojake lahko tako reče. Očitno je nekdo izkoristil kolobocijo in zadostil plenilskim apetitom, za kar so potrebne logistična podpora, distribucijska mreža in zaščita od zgoraj. Skoraj pričakovano je, da se bo mejna epizoda končala pri odjemalcih in naročnikih v prestolnici, Budimpešti, in v njenem razgibanem podzemlju. Več

  • Matej Bogataj

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Knjiga

    Tadej Golob: Virus

    Če gre tradicionalna Golobova ekipa s Tarasom na čelu na ogled trupla v Gadovo peč, prestolnico cvička, potem je skoraj pričakovano, da bo plavalo namočeno v vinski kleti in da bodo zamere med vinogradniki in kletarji prvo, na kar bo ekipa pomislila. Čeprav je bil v kleti tudi migrant, ki je, ker je tujec, lahek strelovod in izgovor za vsakršne nečednosti. Več