Matej Bogataj
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Andrej Capobianco: Kdo je ubil SEKS?
Andrej Capobianco je psevdonim nekdanjega uslužbenca institucij EU in kolumnista Andreja Beloglavca, ki specifiko dežele opisuje od zunaj, skozi politični triler in kriminalko. Dogaja se v hipotetični prihodnosti, Danska je pred izstopom iz EU in ta v krizi in morda pred razpadom, v bližini Tajvana se spopadata kitajska in ameriška mornarica, vendar čas ni tako odmaknjen, da v bloku, na kraju zločina, ne bi stanoval »visoki udbovski funkcionar« in se po vogalih ne bi sukali in prikrivali agenti globoke države. Vse se dogaja tik pred volitvami, v tem pregretem političnem ozračju se na ulicah pretepajo levi in desni demonstranti in so smrtne žrtve in ranjeni, stanje kaosa je permanentno. Tudi mladi v isti sapi psujejo fašiste in komuniste in jim pripisujejo krivdo za umor, ponavljajo vice o Kardeljevi kravi in politična atmosfera je kot v prakso prelita radikalizacija nemoderiranega spletnega psovanja in obračunavanja, ki se je zdaj zajedlo v (preostanke?) žurnalizma. Tudi ta, zaradi curljanja informacij s policije, je eden od akterjev dogajanja, ki se suka in odvrti okoli padca z balkona. Pade namreč vodilna stranke SEKS, zmerne in nadvse povezovalne slovenske evropske konstruktivne stranke, ki stavi na premiso, da seks prodaja vse. Nekdanja mednarodna teniška zvezda in po poškodbi strokovnjakinja za izobraževanje je novi obraz in strah in trepet vseh, ki črpajo iz razklanosti.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
V zadnjem času imamo poplavo novih prevodov bralnih špehov ameriškega pisatelja Stephena Kinga (1947); tudi Billy Summers, zgodba o vojaškem veteranu in bivšem izkušenem ostrostrelcu, ki zdaj opravlja umazane posle za naročnike in za velike denarje, je zajeten kos, ki se še bolj kot s podrobnostmi Billyjevih strelskih in socialno mimikrijskih veščin ukvarja z rojstvom pripovedovalca. Billyju namreč naročniki, potem ko ga pod lažnim imenom naselijo v pisarno v zgradbi nasproti sodišča, iz katere naj bi streljal na kolega kriminalca, predlagajo, naj se dela, da piše. Tako je predzgodba o tem, kako je postal najeti morilec, popisana pravzaprav od znotraj, saj Billy ne le da blefira, da hodi pisat, temveč res hodi pisat. Zraven pa ves čas blefira tudi, da je bolj butast, kot v resnici je.
-
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Tereza Vuk / Zakaj ima moj hudič krila
Roman domače avtorice Tereze Vuk (rojene leta 1976) sodi med tiste klateške, pikareskne romane, v katerih si protagonisti skoraj ne morejo zares privoščiti, da bi bili pošteni, njihovo življenje na margini je namreč en sam boj za preživetje in je zato tudi upravičeno, vsaj po njihovem globokem prepričanju, kaj odtujiti. Recimo najbližjim, recimo roditeljski generaciji, saj je ta najbolj kriva, da so sploh na svetu, kjer je vse skupaj ena sama jeba. No, večinoma jeba, pa tudi lepi trenutki zadetosti pred mačkom, pa vesele posteljne dogodivščine z negotovim, večinoma vnaprej zanikanim izidom.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Kultura
Tadej Golob: Oj, Triglav, moj dom
Tarasu Birsi se tudi med planinarjenjem nastavljajo trupla in spet ga sodelavci in nadrejeni sumijo, da dela na svojo roko, celo mimo zakona, čeprav je tokrat presenetljivo inerten in spravljiv. -
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga Za naročnike
Sofi Oksanen (1977), ena bolj uveljavljenih finskih avtoric, nas v roman uvede s srečanjem dveh Ukrajink z vzhoda države v helsinškem parku za pse. Tam opazujeta srečno štiričlansko finsko družino s psom; ena je fantova, druga dekletova biološka mati, obe sta sodelovali v programu prodaje jajčec neplodnim zahodnim parom in po neuspešnem plezanju proti vrhu agencije za tovrstne storitve zdaj brez upa stika gledata svoj naraščaj.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Kultura | Knjiga Za naročnike
Slava Kurilov: Sam v oceanu: zgodba o pobegu
V Kazahstanu rojeni Slava Kurilov (1936–1998) je sredi sedemdesetih let v bližini filipinske obale skočil s sovjetske ladje, ki je turiste brez pristanka peljala čez ekvator, ker ga je poklicalo morje. Ne le tisto, v katero je sredi noči skočil in se, oborožen z dihalko in masko in plavutmi, do bližnjega otoka prebijal tri dni in medtem marsikaj doživel, temveč morje od prej. Čeprav daleč od morja, je prebiral vse o njem, želel postati mornar, se odločil za oceanografijo in sanjal o delu na gladini in pod njo, vendar mu zaradi sestrine emigracije niso dali vizuma. Moral je pobegniti in pri tem se je zibal v valovih neurja in mrtvem morju, žarel od planktona in čudežno priplaval na filipinski otok, med začudene domorodce. Tudi zato, ker je bil zanj skok z ladje v neznano Dejanje, na katero se je pripravljal in zanj vadil dolga leta.
-
Jakob J. Kenda: Evropa: sever, severozahod
Jakob J. Kenda (1973), sicer prevajalec in teoretik fantastične oziroma fantazijske literature, je o svojih pohodniških pustolovščinah spisal dve knjigi. Eno o Apalaški poti, o 3500 kilometrov dolgi trasi, ki prečka več kot ducat ameriških zveznih držav, v kateri ni zbral samo popotnih vtisov in popisov narave, ampak se je pomudil tudi pri zakulisju. To razkriva ne le ameriški odnos do narave, temveč pogosto razgalja tudi moraste primesi v ameriškem snu. V drugi, Transverzali, se je posvetil domači poti in včasih polemično zastavil glede njene trase, vendar v knjigo vključil tudi pohvale vseh tistih, ki jih je njegovo pisanje spodbudilo k pohodom po njegovih – in njegovih predhodnikov – stopinjah.
-
V drami Tri zime hrvaška dramatičarka Tena Štivičić popisuje usodo hiše, ki po zgledu tiste iz dela Čehova razpada zaradi nestrinjanja treh sester o njeni prihodnosti, pri čemer je hiša simbol vsega, kar se je na Hrvaškem družbeno in nepremičninsko zgodilo v zadnjem stoletju, od vzpona meščanstva do nacionalizacije, denacionalizacije in razprodaje za špekulacije gradbenih baronov, z vsakokratnimi anomalijami in krivicami.
-
Francoski pripovednik Romain Gary (1914–1980) je zanimiva figura, pisal je pod psevdonimom Ajar, potem ko je že dobil Goncourtovo nagrado, nakar je dobil še eno. V romanu Psevdo pa se je pretvarjal, da je lastni nori nečak, ki popisuje čudne navade uspešnega strica. Francoščina je bila za tega nezakonitega litovskega migranta judovskega rodu priučeni jezik, podobno, kot je bila za Samuela Becketta ali Andreïa Makina, kar jo skladenjsko razgiba, hkrati pa omogoča distanco, ki je tudi v drugem značilna za to pisanje, predvsem odmik od sebe in zaresnosti.
-
Nataša Kramberger: Po vsej sili živ
V romanu Primerljivi hektarji iz leta 2017 Nataša Kramberger (1983), letošnja prejemnica nagrade Prešernovega sklada, popisuje birokratske zaplete, ki jih doživlja, ko se kot prevzemnica kmetije odloči za ekološko pridelavo. Tegobam ob stikih s poklicnimi pospeševalci kmetijske produktivnosti se pridružijo vsevedni sosedje, prepričani, da brez špricanja vse počez in glomazne kmetijske mehanizacije iz vsega skupaj ne bo nič. Ko se avtorica nato malce obupano, malce posmehljivo pretika med temi reakcijami, dvomom pritrjuje narava. Podnebne spremembe in vremenski ekstremi se zgrinjajo od vsepovsod – in v nagrajenih esejih Po vsej sili živ ni prav nič drugače. Roman je prevzel formo setvenega koledarja, eseji pa kmalu ugotovijo, da koledarji ne držijo več, da so stare modrosti v spremenjenih razmerah nekoristne, da se je treba prebiti do modrosti v potu svojega obraza. In se učiti na napakah.
-
Neil Gaiman: Ocean na koncu poti
Angleški pripovednik Neil Gaiman (1960) – o njem se v zadnjem času govori in piše v negativnem kontekstu, več žensk ga je obtožilo spolnih zlorab in nasilja, založniki ter ustvarjalci televizijskih serij pa mu zato odpovedujejo pogodbe – je scenarist in pisec fantastične proze, vendar tudi raziskovalec in zbiratelj svetotvornih zgodb. Na podlagi sicer razpršenih (ostankov) virov je spisal recimo mitologijo severnoameriških staroselcev in nordijsko mitologijo. Ocean na koncu poti, lani preveden v slovenščino, je zgodba o odraslem, ki je v otroštvu veliko bral, recimo Zgodbe iz Narnije, in ki v silni grozi priklicuje Lewisovo Alico in se mu ob vrnitvi na mesto čudežnega vrne spomin na otroško epizodo. Zataval je k sosedovim, k trem generacijam žensk, izurjenih v ravnanju z onstranskim, in z namenom odrešitve so ga popeljale na čudežno potovanje. Navznoter.
-
Douglas Stuart (1976), škotski prozaist, ki je za prvenec Shuggie Bain, neizprosno zgodbo o odraščanju v knapovskem glasgowskem predmestnem okolju, leta 2020 prejel bookerja, z Mladim Mungom nadaljuje, kjer je nehal: pri odraščajniku, razpetem med zahteve po lojalnosti nefunkcionalni družini, krvave rituale in možačenje vrstnikov ter željo, da bi vse skupaj spremenil, se skril, pobegnil, poškodoval do konca, naredil karkoli, ampak takoj.
-
Peter Handke: Moj dan v drugi deželi
Tokratna novela Petra Handkeja (1942), nobelovca – sicer kontroverznega, saj se je mimo literarnih dosežkov v zadnjih desetletjih proslavil z relativiziranjem genocida v Srebrenici in podpiranjem Slobodana Miloševića – s severne strani meje, ki je pisal tudi o materi Slovenki in njenemu »rodu« posvetil dobršen kos svoje književnosti (ne le s Ponovitvijo ali napol dramskim besedilom Še vedno vihar), zraven pa prevajal zamejske koroške literate, se – spet – ukvarja s prehodom. Kot že kakšna njegova prejšnja novela, recimo Trenutek pravega počutja. S trenutkom polnosti in pravega počutja, ki ga doživi sadjar, obseden z demoni, ob srečanju s skrivnostnim možakom, skritim v skupini drugih, kar vse malo spominja na hojo po vodi in nasvete ribičem ob nekem drugem jezeru v nekem davnem času.
-
Zbirka kratkih zgodb Opazovalnica, prvenec Nine Kremžar (1993), je spisana pridušeno, torej v pretežno upočasnjenem tempu, in distancirano, čeprav je kakšna zgodba tudi dramatična, z živahnimi dialogi, brez pripovednih veznih in pojasnjevalnih, deskriptivnih delov. To samo potrjuje raznovrstnost te pisave, v vseh pogledih, motivno in glede pozicije izjavljanja.
-
Palestinska pripovednica Adaniyah Shibli (1974) v kratkem romanu Zgolj detajl, prvotno izdanem leta 2017, za katerega bi morala dobiti nagrado na Frankfurtskem knjižnem sejmu, pa so ji to preprečili, med drugim piše o prebujanju sredi noči. Prenočuje v penzionu za turiste v naselbini blizu tiste, kjer so potekali boji med egiptovsko vojsko in prebivalci judovske kolonije takoj po drugi svetovni vojni: »Napeto poslušam zvoke obstreljevanja, moč zvoka prevede mojo oddaljenost od kraja, ki ga bombardirajo. Daleč je, za zidom. V Gazi, morda v Rafi.« Zgolj detajl je spisan dvodelno. Najprej je zgodba iz preteklih, pionirskih časov, govori o oboroženih judovskih naseljencih, ki so kolonizirali puščavo in iztrgali zemljo in zdaj čakajo tiste, ki bi jo morda radi odvzeli (nazaj). Med popisi vsakodnevne rutine je tudi dogodek, ko med patruljiranjem naletijo na skupino beduinov in jih pobijejo, dekle, ki je bilo z njimi, pa vzamejo s seboj, jo posiljujejo in na koncu ubijejo. Vse je spisano skozi pogled vojaškega vodje, ki ga že na začetku piči pajek ali podobna žuželka in se mu vročično stanje slabša, s tem pa tudi sposobnost, da bi krotil apetite svoje vojske ali vzdrževal kakršnokoli avtoriteto ali celo lastno slo.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Kultura | Knjiga
Aleksej Salnikov: Petrovi v časih gripe
Pisatelj Aleksej Salnikov (1978) v nagrajenem in priljubljenem romanu Petrovi v časih gripe (predelanem tudi v film) prikaže družino Petrov in rusko mesto Jekaterinburg v času gripe in tranzicije. Pisanje začne kot niz neverjetnih epizod iz žanra pijanskega realizma, te podvrste fantastike, v kateri se realno popivanje odvijači v neverjetne epizode, za katere protagonisti ne vedo, koliko so resnične ali kako so se iz njih sploh izvlekli. Petrov namreč na avtobusu vidi, da je v mrliškem vozilu za njim znanec, ki bi se mu rad izognil. Pri tem ni uspešen in nato so sami problemi; enkrat prej so ju nabunkali enako naliti uniformiranci, tokrat po nekaj požirkih že veselo nazdravljata nad krsto in kasneje pričujeta blodnim monologom gostitelja po sili.
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Reke so zbirka treh novel nizozemskega pisatelja Martina Michaela Driessna (1954), ki se dosledno dogajajo ob ali na rekah, in te so vseh vrst, od takšnih bolj veslaških do mirnih flamskih in zato namenjenih transportu, pa tudi divjih gorskih, zato mora seveda menjati prizorišča od izvirov pritokov Rena do izliva v morje in zakotnih francoskih vasic, kjer v dolini še žuborijo potoki, ki spreminjajo meje. Ker poleg rek je prestopanje mej glavna tema tega pisanja.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
J. Bernlef je psevdonim nizozemskega pisca Hendrika Jana Marsmana (1937–2012), ki ga je povzel po flamskem konvertitu v krščanstvo in svetniku iz 8. stoletja, ker je bil njegov soimenjak znan pesnik. Tvarina uma, ki nas že z naslovom opominja na nesnovnost in neulovljivost zavesti, na meandre njenega generiranja in obnavljanja, je njegovo najbolj priljubljeno delo.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Tone Frelih (1945) je serijski pisec kriminalk, zato ni čudno, da se je v petnajstih letih od izida romana Usodna laž, s katerim se je serija pričela, kadrovsko menjala in pomlajevala tudi ekipa kriminalistov, ki rešujejo umore. Pri tem je značilno, da so Frelihovi vodje preiskav osebnostno neizstopajoči; Dornik, prvi v vrsti, je bil skoraj mož brez posebnosti, profesionalec, ki je strogo ločeval zasebno od poklicnega, čeprav ga je pisanje spremljalo tudi zasebno. Habiča, njegovega naslednika, so hoteli po nepopustljivem drezanju v afero z orožjem, tokrat z letali pilatus, v katero so bili vpleteni najvišji, kazensko in poniževalno premestiti. Nakar je, simptomatično za slovensko kriminalko, pobegnil med zasebnike, vendar je tudi tokrat povezan s primerom, saj je po moževem naročilu oprezal za izginulo. Zato sodeluje z Lenko Meglič, ki zdaj sicer suvereno vodi preiskavo izginule bančne uslužbenke, vendar ji nasveti izkušenega kolega pridejo še kako prav. Predvsem nasveti, kako pridobiti dokaze, da bi imeli pred sodiščem neizpodbitno veljavnost.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Tomás Nevinson je mož Berte Isle, naslovne junakinje vzporednega romana španskega pisatelja Javierja Maríasa (1951–2022). V njem ji sporočijo, da je mož preminil med skrivnostno nalogo v službi države. Čeprav dvojezični Španec z Oxforda je bil zaradi neverjetne sposobnosti, da zlahka privzema jezike in naglase, z ukano namreč zapeljan v vode vedno budnih britanskih tajnih služb. Potem se Tom oziroma Tomás po prikrivanju spet pojavi. In upokoji, demobilizira, dokler ga nadrejeni ne pošljejo na novo nalogo.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Ameriški pisatelj in profesor biokemije na Univerzi v Bostonu Isaac Asimov (1920–1992) je Temelje najprej izdajal sproti, kot serijo kratkih romanov, osredotočenih na propad imperija, katerega krize spremlja več stoletij. Obširen literarni premislek o prihodnosti je spodbudila (tudi) kronika propada rimskega cesarstva, obenem zadrege z načrtovanjem in refleksijo smeri razvoja veljavnega svetovnega reda iz sredine prejšnjega stoletja. Vesolje, galaksija, vse naj bi bilo permanentno izpostavljeno vsakovrstnim grožnjam, vojnam, spletkam, in obsežen cikel se začne, ko Seldon, znanstvenik in izumitelj posebne znanosti o razvoju psihozgodovine, izsili, da ga s somišljeniki deportirajo na obrobje vesolja, v zavetje zakotja. Tam ustanovijo Temelje, ustanovo in skupino znanstvenikov, ki se borijo za ohranjanje znanja; ena od predpostavk psihozgodovine namreč kaže, da bo v razvoju prišlo do nazadovanja, predvsem pa je mogoče obdobje vojn skrajšati z ustreznimi ukrepi, mogoče je zaobiti ali vsaj skrajšati krize in jih narediti manj nevarne.
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Roman domačega pisatelja Kazimirja Kolarja (1979) se začne nedolžno, s popisi pojava čudnih lužic in še bolj čudnega obnašanja možaka, ki recimo zalije podhode z urinom ali se kako drugače podpiše na javnih mestih ali kaj pomaže z blatom, vstopa v varovane zgradbe in jih skrivnostno, neopazno zapušča. Dokler se v teh ustanovah, razširjenih po vsej celini, ne začnejo dogajati skrivnostni samomori in postanejo medijska senzacija.
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Tehtnica je konec osemdesetih let spisan roman velikega ameriškega pripovednika Dona DeLilla (1936) o dogodkih v Dallasu, ki so pretresli 20. stoletje in njegovo samodojemanje. Seveda gre za atentat na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, ki ga je ustrelil Lee Harvey Oswald, njega pa zadolženi lastnik dallaških zabavišč takoj po aretaciji. V podobnem, pospešenem tempu so potem izginjali, se obešali, bili ustreljeni v tilnik ali glavo še številni, katerih niti vodijo do uboja JFK.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Jesús Carrasco: Pelji me domov
Španski pripovednik Jesús Carrasco (1972) je v prvencu, romanu Na prostem, posameznika izpostavil neugodnemu podnebju. Fantič iz romana je preganjan in nemočen, dežela pa pusta in okrutna, nad vsem je veličastna figura mogočneža, ki je na strani zla. Podobno gospodovalno vlogo ima v romanu Zemlja, po kateri stopamo upokojeni bivši vojak, na katerega vrtu se nastani pritepenec. Izvemo, da je nekje v kazenskem taborišču na robu preživetja sekal drevje, in pripovedna optika postopno simpatizira z neznancem na račun predsodkov in ravnanja kolonizatorja.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
O migrantih in lovu nanje so domači avtorji in avtorice že pisali, recimo o pobiranju kadavrov nekje pred Lampeduso je pisal Andrej E. Skubic v Igrah brez meja, kjer pojem podjetništva in prostega trga raztegne tudi na trgovanje z utopljenci s čolnov pribežnikov. Vendar je novi krajši roman Tujintuj Romana Rozine (1960) – pisatelj je za predhodnika, roman Sto let slepote, leta 2022 prejel kresnika, domačo nagrado za najboljši roman – bolj, celo zelo podoben Skritemu gozdu Franja H. Najija, čeprav v njem ne umanjka niti pridobitniška linija: druži ju predvsem teza, da za raznimi vardami in varuhi meje, tokrat pri Rozini prikritih v lovsko družino s pravim domom, ki že na začetku pogori, stojijo interesi vlad, vladajočih. Druži ju teza, da si tisti na vrhu z nezakonitim početjem prostovoljcev pravzaprav umivajo roke, saj ob ravnanju, ki naj bi bilo nepodprto z vrha oblasti, njihovi represivni organi ne izstopajo z neprivlačnostjo za medije. Da torej varde opravljajo isto delo kot obmejna policija, kadar te nihče ne opazuje, in da so za to plačane v zakritih shemah izplačevanja z nejasnimi, prikritimi nameni.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Virginie Despentes: Vernon Subutex; druga knjiga
V prvi, za mednarodno nagrado booker nominirani knjigi iz trilogije francoske pisateljice Virginie Despentes (1969) o bivšem lastniku ploščarne, Vernonu, ki ga s spletnim nabiranjem glasbe in novimi tehnologijami povozi čas in zaklošari, se je protagonist, že dodobra oropan vsakršne poštenosti in družbenih norm, s čudaško druščino obstrancev drsal proti dnu. Proti bivanju v parku oziroma opuščeni hiši z vrtom, druženju s soklateži, predvsem pa proti vse večji osvobojenosti od občutka za čas, o katerem zavest počasi izginja. Vernon le še stežka oblikuje stavke, čeprav jih še razume. Vendar ga druščina, ki ga je na poti navzdol v prvem delu zapustila, tudi zaradi njegovih slabih manir in nekoliko premaknjenega razumevanja lastnine, v nadaljevanju spet poišče. Seveda so tudi tokrat v ospredju načrti s posnetim samogovorom oziroma samointervjujem priljubljenega pevca Alexa, ki se je predoziral, še prej pa Vernonu, svojemu zadnjemu prijatelju, zapustil trakove. Ti zdaj zanimajo vse, ki se hočejo potrditi na slavnem kadavru.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Na Dunaju živeča slovenska literatka Ana Marwan (1980), ki piše v nemščini in slovenščini ter jo najbolj poznamo po drugem romanu Zabubljena in karantenski noveli Krota, se pogosto z ironijo in humorjem loteva protagonistov – velja za oba spola – svojih pisarij. Zabubljena je zgodba o psihično načeti in negotovi punci, ki se zaljubi v samozagledanega in družbeno obrobnega možaka, v dvojezični Kroti (ta ji je prinesla ugledno nagrado Ingeborg Bachmann, eno izmed najpomembnejših literarnih nagrad v nemškem prostoru) pa popisuje selitev na podeželje. Tam je izpostavljena samoti v času izolacije zaradi skrivnostne epidemije nekje zunaj, zato se zateka k redkim in zaradi tega toliko pomembnejšim stikom z ljudmi, ki jih srečuje po dolžnosti: z okoljevarstveniki, ki ji dajejo nasvete o prebivalki bazena iz naslova, s poštarjem. V njeni prozi je ves čas prisotna misel na prihodnost in so popisane zagate z načrtovanjem te.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Lale Gül (1997), 26-letna nizozemska avtorica turškega rodu, napol izpovedni roman Živela bom nalašč zastavi protislovno; glas da 20-letni pripovedovalki, ki se na zunaj podreja strogim zapovedim islama in turške skupnosti, v resnici pa išče prostor svobode do meje, ki ji še omogoča pripadati. Vsak nadaljnji korak vstran od tradicije bi resno ogrozil njene stike z domačimi in jo osamil od sorojencev. Živela bom je vzklik na koncu romana, ko se zave, da sedenje na dveh stolih v času polnoletnosti ni več mogoče, da se bo uklonila zahtevam tradicionalne družine ali pa se vključila v običaje dežele, v kateri se je rodila.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Potopis, ki ga po naročilu nemške revije Spiegel napiše Navid Kermani (1967), nemški novinar iranskih korenin, o poti iz zahodne Nemčije v ravničarska prostranstva in čez, ima podnaslov »potovanje čez Vzhodno Evropo do Isfahana«. Začne v osrčju Nemčije, obišče sirske begunce in tiste, ki skrbijo za njihovo integracijo, tudi srečanje AfD, skrajne desničarske alternative, ki si po mnenju udeležencev mitinga edina upa postavljati prava vprašanja o sobivanju.
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Jasmin B. Frelih: Ledeni možje
Romana domačega pisatelja Jasmina B. Freliha (1986) Na/pol in Piksli že z naslovom, še bolj s samo pisavo opozarjata na fragmentarnost, tudi nezaključenost celote, ki ostaja prikrita z detajli in nadrobljenostjo, zato so zgodbeni obrati včasih znotrajliterarni. Ob tem so avtorsko prepoznavni izbrušenost in visoka jezikovna artikulacija, spretno preigravanje različnih glasov in prepoznavnih, tudi drugostopenjskih – medbesedilnih – leg izjavljanja.
