Matej Bogataj

  • Matej Bogataj

    13. 9. 2019  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Selja Ahava: Stvari, ki padejo z neba

    Finska pripovednica, scenaristka in dramaturginja Selja Ahava (1974, Helsinki) v tem fragmentarnem romančku potrjuje, kar smo doslej vedeli o njenih rojakih in prebivalcih severnih obzorij – da so malo trčeni in srčni ljudje, o katerih pa avtorica piše brez tistega sladkastega paasillinovskega poprha, bolj zares in seveda malo tudi z dobrohotnim posmehom. Več

  • Matej Bogataj

    6. 9. 2019  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Rachel Cusk: Obris

    Obris je literariziran – ne preveč – pisateljski dnevnik. Pisanje, ki hoče pokazati pisateljski vsakdanjik, ker pa v tem zaradi drugih obveznosti zmanjka časa za pisanje, se to ’zgodi’ šele na tujem. Josip Osti je na temo napisal Duhove hiše Heinricha Bölla, vendar je tamkajšnja klavzura, prekinjana s cimri, samo izgovor za bogato popasenje spominskega gradiva. Več

  • Matej Bogataj

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Knjiga

    Malin Persson Giolito: Živi pesek

    Malin Persson Giolito (1969, Stockholm) začne rekonstrukcijo šolskega poboja tik po dejanju, ko učilnica še smrdi po smodniku oziroma ’gnilih jajcih’ in ko preživeli, Maji, iztrgajo iz rok puško, glava njenega fanta, sina najbogatejšega Šveda in mogočneža nad zakonom, ki ga je maloprej ustrelila, pa z zvonkim pokom udari ob tla. Ne razkrivam vsebine, ampak tako se začne. Več

  • Matej Bogataj

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Knjiga

    Andrew Mayne: Naravoslovec

    Andrew Mayne je ob pisateljevanju tudi medijsko razvpit voditelj teve oddaj, producent, predvsem pa je poklicno pot začel kot iluzionist in jo nadaljeval z nekaterimi najbolj znanimi imeni iz stroke. Nekaj tega se mu pozna – oziroma njegovemu junaku, ki, čeprav sicer bolj kabinetni molj, na terenu počne nemogoče. Pogosto s triki, lažnim predstavljanjem, ker je nekdanji reševalec, pa je spreten tudi pri krpanju poškodb, priročnih infuzijah in kraji mrličev iz rešilnih avtomobilov, saj imajo ti – v romanu in ameriški zvezni državi Montana – vedno skriti gumb za odklepanje brez ključev. Več

  • Matej Bogataj

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga

    Tadej Golob: Leninov park

    Prejšnji Golobov kriminalni roman, Jezero, je za dogajalni prostor vzel Bohinj in jezero z okolico, enega tistih krajev, ki burijo domišljijo piscev in kamor so pogosto umeščene skrivnostne štorije. Tokrat se vse zgodi v štirikrat preimenovanem parku, inšpektor Taras, še vedno nepopustljivo zajebantski do nadrejenih, ga najraje imenuje Leninov. Posebej zato, ker je na čelu nova oblast, ki se ji tisti pod vrhom še prilagajajo in ji lezejo tudi v nepooblaščene odprtine. Posledice so vidne pri delu na terenu: zaradi borbenih gesel, skupaj s katerimi gredo pozdravi s stegnjeno roko in sovražno stisnjenimi zobmi, privlečenimi iz nekih obskurnih časov, s katerimi opremijo klopco ustreljene klošarke, in zaradi povezave vrha policije s politiko, ki je gesla posvojila, je včasih težje dobiti kakšen nalog za preiskavo. Koalicija sovraštva je očitno trdna in precej hermetično zaprta. Več

  • Matej Bogataj

    9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Knjiga

    Leïla Slimani: Uspavanka

    Začne se v krvi: že takoj sta dva otroka zaklana, eden najprej še kaže znake življenja, zraven pa v luži in komi leži ženska, ki se je po dejanju porezala po rokah in zaklala v vrat in jo zdaj reševalci poskušajo rešiti. Več

  • Matej Bogataj

    2. 8. 2019  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga

    Noëmi Lerch: Kmetica

    Švicarska pripovednica Noëmi Lerch (Baden, 1987) je nase opozorila že s prvencem, romanom o punci, ki se po razpadli zvezi s poročenim moškim zateče v hišo starih staršev na podeželju. Tam s Kmetico – človeške osebe ostajajo brez imena, živali so dosledno poimenovane – peljeta posle, prva že malo utrujena od garanja, ko je sama in ob odsotnem možu, ki najraje smuča že kje, vzpostavila kmetijo. Iz ene krave dva ducata, vrsta strojev, nakladalnikov, kidalnikov gnoja, motor in sploh tehnika – zdi se, da je Kmetica ob tem, da je Ameriko prevozila z motorjem, blazno napredna in mobilna, vsaj za svoja leta. Več

  • Matej Bogataj

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Éric Vuillard: Dnevni red

    »Veščina pripovedi je ravno v tem, da nobena pripoved ni nedolžna,« zapiše Vuillard v kratkem romanu, v katerem neusmiljeno do vpletenih, tudi do nehotenih scagancev in osramočenih pritrjevalcev, secira vzpon nacionalsocializma in Hitlerja na oblast. Več

  • Matej Bogataj

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga

    Cristina Battocletti: Hudičevo ogrinjalo

    Italijanska pisateljica Cristina Battocletti (Videm, 1972) piše o mejah, vendar nekako brez meja, kot je bil podnaslov biografije Borisa Pahorja, ki sta jo ustvarila skupaj s portretirancem. V romanu Hudičevo ogrinjalo popisuje ozračje v Čedadu – ker gre za mestece v Furlaniji in blizu meje, so seveda zraven tudi Furlani in nekaj ne preveč posrečenih, bolj iz izročila in kolektivnega napaberkovanih spominov na čase Jugoslavije ter nekaj premisleka o večetnični sestavi pokrajine. Zraven so seveda tudi spomini na fašizem in na vojno pa na fojbe; v eni od njih je pristal pripovedovalkin ded, za katerega vsi pravijo, da je bil normalen fašist, torej nič kaj posebno okruten, bolj pozer. Za uravnoteženje pa se v romanu znajdejo tudi stari partizani, ki se radi prepirajo z lastnimi sektaši in ideološkimi odkloni v eni od gostiln. Več

  • Matej Bogataj

    12. 7. 2019  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga

    Graham Swift: Materinska nedelja

    Swifta poznamo po dveh prevedenih romanih, v Poslednji želji skupina dolgoletnih šankistov, tam prebitemu času primerno v napetih odnosih, v nobel avtu pelje kolega mesarja, zdaj že v žari, raztrest v morje. Potovanje je imenitna priložnost, da se pokažejo vse razlike med njimi, zaradi česar si je rajnki tudi omislil takšno željo – da jim ponagaja. Roman Povodje je slika neprestanega boja z naravo, močvirja okoli reke Ouse izsušujejo, vendar se reka ne da, zraven so še tisti, ki jim zamočvirjenost bolj ustreza, tako je vse skupaj nekakšna epopeja o napredku in hkrati tudi malo dvoma o njem, pa portret krajine, ki se spreminja in kljubuje. Več