Matej Bogataj

  • Matej Bogataj

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Mojca Kumerdej: Gluha soba

    Gluha soba je zvočno izoliran prostor, v katerem smo zaradi blokade zvokov od zunaj izpostavljeni lastnim notranjim procesom, poslušanju peristaltike, utripanja srca in krvožilnih magistral, zaradi tega je – menda – bivanje v takšnem zatesnjenem prostoru časovno omejeno, na dolgi rok tudi nevarno ali celo pogubno. Mojca Kumerdej je po zbirkah Fragma in Temna snov že z naslovom dala vedeti, kje je odmik od prejšnjih zbirk: to je predvsem določen čas, ko smo bili izolirani, socialno izpostavljeni vojaško odločnim in tudi glede mentalnega dometa temu primernim medijskim glasovom o kataklizmi zunaj, sicer pa zaprti v stanovanja in obsojeni na družabljenje na nedružabnih medijih. To je bil čas koronskega socialnega eksperimenta.

  • Matej Bogataj

    15. 9. 2023  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Eva Baltasar: Permafrost

    »Medikacija, medikacija in še enkrat medikacija. Dandanes je uspešen samomorilec pravi heroj. Na svetu je polno nerazumevajočih ljudi s certifikatom prve pomoči, vsepovsod so, neopazni in sivi kot golobice, toda agresivni kot matere. Kljubujejo smrti z masažami srca in učinkovitim heimlichovim prijemom,« je eno tipičnih usajanj pripovedovalke fragmentarne proze, ki se zaradi osrediščenosti okoli seksa in samomora sprime v romanček, izpod peresa Eve Baltasar (1978), sicer katalonske pesnice. Permafrost je njen prozni prvenec in menda predtekač v trilogiji, ki postavlja v ospredje pripoved žensk.

  • Matej Bogataj

    8. 9. 2023  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

    László Krasznahorkai: Satanov tango

    Satanov tango je prvenec madžarskega pripovednika Lászla Krasznahorkaia (1954), ki ga poznamo po zbirki fragmentov in fingiranih izjav, govorov in zametkov zgodb Svet gre naprej. Tam se z vsega sveta nabrani pripovedovalci ob različnih priložnostih ukvarjajo z razmislekom o redu, smislu obstoja in sploh vsem, ti fragmenti pa so potem polni čudnih izpeljav in skoraj čudežnih preobratov – eden od njih je recimo, da je naš planet že raj in da ne potrebuje nikakšnega popravila, korekcije. Krasznahorkaia poznamo tudi po romanu Vojna in vojna, v katerem varuh in avtor mesijanskega rokopisa in mračnega evangelija Kolim potuje v New York, da bi rokopis spravil na splet in mu omogočil splošno dostopnost. Delo je pravzaprav legenda o Kolimu, mračnem pričevalcu, in njegovih duhovnih, včasih pa tudi brutalno zemeljskih in prizemljenih epizodah.

  • Matej Bogataj

    1. 9. 2023  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Knjiga

    Jedrt Maležič: Križci, krožci

    Že zbirka kratkih zgodb Bojne barve domače avtorice Jedrt Maležič (1979), ki se skoraj brez izjem dogaja na lezbični in gejevski sceni ter obdela vse oblike ljubezni, od predvsem čustvenih do grobo telesnih, od takšnih, v katerih novinke še odlagajo avtiranje ali pa so ženske že prekaljene v zapeljevanju in prekinitvah zvez, se je končala z razhodom, z ločitvijo. V zadnji zgodbi iz te zbirke par po razvezi kljub turbulentnemu čustvenemu odnosu ohrani spomin na čase, ko je bilo še vse sanjsko, in si pomaga v nesreči. Zbirka je že prekinila viktimizacijo istospolne usmerjenosti in prinesla namesto jamranja svež, tudi ironičen in duhovit pogled, nekako v skladu z ugotovitvijo, da je ljubezen istospolnih parov kot vsaka druga, izročena času in včasih obsojena na propad, brez idealizacije.

  • Matej Bogataj

    25. 8. 2023  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Knjiga

    Giulia Caminito: Voda v jezeru ni nikoli sladka

    Italijanska pripovednica Guilia Caminito (1988) je z romanom Voda v jezeru ni nikoli sladka na vroči sledi uspeha rojakinje Elene Ferante, le da namesto juga škornja v času uveljavitve novih mafijskih metod opisuje Rim s predmestji na prelomu tisočletja in se ukvarja s socialnim dnom, s tistimi brez možnosti za družbeno napredovanje, trudu navkljub. Punca iz ospredja, pripovedovalka Gaia, je od prvega prizora, ko se mati zvijačno pririne k socialnim službam in kljub grožnjam in skoraj batinam noče zapustiti urada, dokler ne rešijo njenega problema, izpostavljena revščini, večnemu varčevanju, pomanjkanju, tudi starševske ljubezni in upoštevanja vrstnikov. Zato je jezna in nepredvidljiva v svojem pravičniškem srdu.

  • Matej Bogataj

    18. 8. 2023  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga

    Adriana Kuči: Ime mi je Sarajevo

    Roman zadnja leta v Sloveniji živeče pisateljice Adriane Kuči (1975) Ime mi je Sarajevo pelje po treh tirih: tri pripovedne linije se na preskok stekajo v celovito zgodbo o Laninem odraščanju v predvojnem in – na presenečenje vseh – kasneje vojnem in obleganem Sarajevu ter o takratni mladostni ljubezni, ki jo Lana spet sreča 27 let kasneje med parado ponosa v rodnem mestu. Ponosna, da prireditev je, čeprav zastražena in varovana pred manjšino, ki bi raje vrnitev tradicionalnih vrednot in prejšnje stigmatizacije, ponosna na Sarajevo kot strpno mesto in vesela starih prijateljev, bivše, še vedno tleče ljubezni.

  • Matej Bogataj

    11. 8. 2023  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Knjiga

    Oliver Sacks: Dnevnik iz Oaxace

    Oliver Sacks (1933–2015) je sicer znan po delih o nevrologiji in nenavadnih posledicah motenj, zaradi katerih se pokažejo prej speče sposobnosti. Ta so pozornost zbudila tudi pri nas. Po njegovem kratkoročno uspešnem zdravljenju spalne bolezni in encefalitičnih okvar so denimo posneli slovenski film Prebujanja, Evald Flisar pa je v Sacksovi zbirki zgodovin bolezni Mož, ki je imel ženo za klobuk nanovačil svoje paciente v ustanovi za dramo Kaj pa Leonardo?.

  • Matej Bogataj

    4. 8. 2023  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga

    Peter Božič: Ko oblasti sploh ni

    Peter Božič (1932–2009) je bil eden stebrov slovenskega modernizma. Močan glas je prispeval s svojo deziluzijo, ki jo je doživel ob izkušnji delovnega taborišča v bližini Dresdna, ko se je v mestu zaradi zavezniškega bombardiranja talilo jeklo in steklo, še bolj zaradi popolnega razpada vrednot in vsakršnih etičnih standardov med vračanjem taboriščnikov in delovnih obveznikov iz rajha na njegovo obrobje, kar je popisal v svojem najbolj izdelanem in pretresljivem romanu Očeta Vincenca smrt (1979). Vse to ga je zaznamovalo in z Lojzetom Kovačičem, prišlekom, izgnanim zaradi slovenskega rodu iz Basla in potem tu prepoznanim za tujca, Nemca, sta začetnika moderne pisave. Kovačič z neposredno in neprizanesljivo introspekcijo, Božič z marginalnim eksistencializmom in absurdizmom ter večnim dvomom o realnosti. Marginalnim zato, ker je kljub službam živel na socialnem obrobju, napol klateško, in o teh letih je nastalo nekaj njegovih najudarnejših romanov, o brezdomcih, obiskovalcih bifejev, prelivanju med družbenimi vlogami, ki jih ogroženi preigravajo pred oblastjo.

  • Matej Bogataj

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Virginie Despentes; Vernon Suburtex

    Kot so Dumasovi Trije mušketirji zgodba o četrtem, je tudi naslovni junak v prvem od menda treh romanov francoske pripovednice Virginie Despentes (1969) nekako v senci ravno umrlega pevca štanc, ki je zadnji dve leti obtičal in postal neproduktiven, razen da se je ukvarjal z vplivanjem na počutje ljudi z različnimi frekvencami. Ko umre, naslovni Vernon, ki je bil prej uspešen lastnik trgovine s ploščami, a ga je situacija z glasbo z nakladalnih spletnih ploščadi pahnila na dno, ob deložaciji reši le nekaj stvari, med njimi nekaj kaset s posnetki zvezdnikovih izpovedi ali samointervjuja. In ko se pretika med različnimi ljubicami in prijatelji, pa tudi hoteli, ker noče priznati, da je na cesti, se sprašuje, ali posnetki sploh koga zanimajo. Vsa zgodba, kolikor ni osredotočena nanj, je ravno o tistih, ki jih posnetki še kako zanimajo.

  • Matej Bogataj

    21. 7. 2023  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga

    Igor Karlovšek: Še sem živa

    Igor Karlovšek (rojen leta 1958), po poklicu odvetnik in torej poznavalec pravnih zank in slepih peg zakona, se je v romanih ukvarjal s temnimi platmi tranzicije, s tem, kako so olastninili podjetja prek odvodnih firm iz tujine, kako so zadevo zabrisali in kako pobasali denar. Njegovo pisanje ni bilo le napeto, ampak zraven še poučno, predvsem v tistem delu, kjer je popisoval odpiranje bančnih računov v tujini in sorodne načine pranja denarja; zadeva je v hipu, ko so takšne obvode javno in glasno začeli oglaševati živine z vrha finančne uprave in bivši kaznjenci, izgubila aktualnost. Se preselila iz literature v javnost in nato v medije.

  • Matej Bogataj

    14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga

    A. M. Ollikainen: Zabojnik

    Čeprav se s kolonialno preteklostjo po dolgih letih srečujejo bolj pomorski in mediteranski narodi, tudi Finci niso kar tako. Ker so imeli v Zahodni Afriki kolonije, še zdaj štejejo tisti del sveta za svoj. Zaradi pomoči je tam menda – piše v kriminalki – kar nekaj lokalcev dobilo imena, za katera avtohtoni ne vedo, da so finska. Potem so na podlagi misijonarjenja v Namibiji stekli projekti, iz njihovih presežkov pa se napaja humanitarnost finančno sumljivega izvora in Zabojnik finskega pisateljskega tandema A. M. Ollikainen, ki ga sestavljata mož Aki (1973) in žena Milla (1974), poseže ravno v delovanje na tujih trgih. Nekajkrat se zlovešče pojavi svarilo, da Finca zlahka nategneš le, če za prevaro stoji drug Finec.

  • Matej Bogataj

    7. 7. 2023  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Knjiga

    Tanja Špes: Nedaleč stran

    Sedemnajst kratkih zgodb v prvencu domače avtorice Tanje Špes (1992) Nedaleč stran je zaokroženih okoli iste teme; gre za nadaljevanje današnjosti z istimi sredstvi, včasih za radikalizacijo, drugič za razširitev tendenc sedanjosti. Predvsem v smeri vse večje družbene delitve vlog, poklicne specializacije, nadzora in splošne ne-čustvenosti, tudi atomizacije družbe, ki je posledica načrtnega raz-skupinjenja, kar vse vodi v manj upora in manj dela za represivce.

  • Matej Bogataj

    30. 6. 2023  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga

    Benedict Wells: Hard Land

    Priljubljeni nemško-švicarski pisatelj Benedict Wells (1984), ki ga poznamo po romanu o prebolevanju O koncu žalosti, je tokrat spisal roman o odraščanju in žalovanju. Fantu na šestnajsti rojstni dan umre mama, medtem ko se zabava s prijatelji, ki se bodo ravno študijsko raztepli, se prvič zares poljublja in počasi gleda, kako njegovo mestece Grady v ameriški zvezni državi Misuri zlagoma propada. Po tovarni, zaradi katere so odrasli brezposelni, bo neizbežno propadlo tudi osrednje zbirališče in vse, kar bo od mesteca ostalo, bosta oponašalec Walta Whitmana in njegova menda sporočilno zakodirana zbirka narativne poezije Hard Land, ki morda govori o izgubi nedolžnosti.

  • Matej Bogataj

    23. 6. 2023  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Knjiga

    John Williams: Klavčev Prehod

    Roman Klavčev Prehod je vestern, sodi v žanr, ki se posveča osvajanju in podrejanju nove celine, sporom s staroselci in obvladovanju neugodnih naravnih danosti ter spopadanju z atmosferilijami. Običajno je podobno spodbuden kot brodolomna avantura Robinsona Crusoeja, ki je, obdarjen z umom in pridnostjo, na samotnem otoku ne le preživel, temveč tudi obogatel. Le da ameriški pisatelj John Williams (1922–1994) žanr subvertira, in sicer tako, da ga prižene do roba in čez, namesto bogatenja in uresničitve ameriškega sna so na koncu kupi odrtih trupel, katerih kosti bodo pobelile krajino in bodo v opomin prihodnjim rodovom. Ob tem spremenjeni, tudi poškodovani moški, ki so vsemu temu pričevali.

  • Matej Bogataj

    16. 6. 2023  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Knjiga

    Jernej Dirnbek: Ledena kraljica

    Domači avtor Jernej Dirnbek (rojen leta 1971), tudi član glasbene zasedbe Mi2, je roman Ledena kraljica spisal, kot da bi ga navdihnila ena tistih novic iz črne kronike, kar ni nič slabšalnega, navdih ima svoja pota in tudi veliki svetovni klasiki so za kakšno delo priznali, da so jih drobni izseki iz stvarnosti, kakršna se kaže skozi optiko zločinov, prekoračenj in čudaštev, spodbodli k pisanju velikih del.

  • Matej Bogataj

    9. 6. 2023  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Knjiga

    Haruki Murakami: Vsi božji otroci plešejo

    Harukija Murakamija, japonskega pripovednika (rojenega leta 1949) z veliko privrženci ter enako številnimi bralci z zadržki in pomisleki, je potres v Kobeju, ki je leta 1995 razdejal mesto, pri čemer so ruševine pokopale več kot šest tisoč ljudi, očitno močno prizadel. O njem je konec devetdesetih let spisal in revijalno objavil pet zgodb, zadnjo pa je napisal posebej za zbirko Vsi božji otroci plešejo. Vendar potres in njegove posledice ne vplivajo na usode zgodbarskih protagonistov, vsaj ne neposredno, se pa v nekatere literarne osebe naselita tesnoba in negotovost. Podobe na zaslonih in poročila o smrtih vdrejo v njihov vsakdanjik in poslabšajo stanje odtujenosti, brezsmiselnosti, pač občutje modernosti, ki jo Murakami priklicuje tudi s sklicevanjem na zahodno množično kulturo, plošče, kultne in kulturne produkte.

  • Matej Bogataj

    2. 6. 2023  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Knjiga

    Tereza Vuk: Zakaj ima moj hudič krila

    Roman domače avtorice Tereze Vuk (rojene leta 1976) sodi med tiste klateške, pikareskne romane, v katerih si protagonisti skoraj ne morejo zares privoščiti, da bi bili pošteni, njihovo življenje na margini je namreč en sam boj za preživetje in je zato tudi upravičeno, vsaj po njihovem globokem prepričanju, kaj odtujiti. Recimo najbližjim, recimo roditeljski generaciji, saj je ta najbolj kriva, da so sploh na svetu, kjer je vse skupaj ena sama jeba. No, večinoma jeba, pa tudi lepi trenutki zadetosti pred mačkom, pa vesele posteljne dogodivščine z negotovim, večinoma vnaprej zanikanim izidom.

  • Matej Bogataj

    26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Knjiga

    Alain de Botton: Tok ljubezni

    Alaina de Bottona, sicer v Švici rojenega francoskega pisca, uvrščajo med pop filozofe, saj se ukvarja z marsičim, na to namigujejo že naslovi njegovih del, recimo s tem, kako ti lahko Proust spremeni življenje, ali z uteho ljubezni. Tokrat se je lotil poteka ljubezni, recimo nekje od zaljubljenosti do starosti, ko se nesporazumi in pričakovanja obrusijo in postanemo, tako de Botton, pravzaprav šele zreli za ljubezen in zakon.

  • Matej Bogataj

    19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Knjiga

    Anja Mugerli: Pričakovanja

    Roman domače avtorice Anje Mugerli (rojene leta 1984) Pričakovanja se ukvarja z letom, ko na Goriškem živeča Primož in Tina prvič obiščeta kliniko za reprodukcijo, kjer visi ogromna slika žensk, ki so ravno nakupile dojenčke; v nekakšnem nakupovalnem središču ali na promenadi jih nosijo v plastičnih vrečkah, kot stvari med stvarmi, ne kot sad telesa in kri krvi. To idilično podobo in lahkotnost nakupa potem skozi celoten roman demantira praksa umetne zanositve oziroma takšne z medicinsko pomočjo.

  • Matej Bogataj

    12. 5. 2023  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Knjiga

    Peter Handke: Ponovitev

    Nobelovec Peter Handke (1942), avstrijski Korošec, je o rojakih svoje slovenske matere že pisal, recimo v romanu Žalost onkraj sanj pa v napol proznem in napol dramskem delu Še vedno vihar, ki je sploh posvečeno kleni skupnosti na senčni strani Karavank. Tokrat se v tridelnem romanu ukvarja z dvajsetletnikom Filipom Kobalom, ki ga lasten nemir in samoiskanje, materino umiranje in očetovo pogrezanje vase poženejo na popotovanje za izginulim bratom. Opremljen z dvema njegovima knjigama prespi v predoru blizu jeseniške železniške postaje, prekinjeno potovanje nadaljuje skozi Bohinj in Posočje na Kras.

  • Matej Bogataj

    5. 5. 2023  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Knjiga

    Ana Marwan: Krota/Wechselkröte

    »Zima je bila dolga. Obraz se mi je pod masko FFP2 polenil. Kar čutim, da je tako. Obraz kot maska. /.../ zdaj pa že dolgo nimam nobenega svežega obraza, samo dva ali tri ponošene, če lahko k temu prištejem še obraz za poštarja, ki si ga nadenem le za delček dneva; vsi moji obrazi, ki niso v rabi, počasi lenijo v neuporabljivo,« zapiše v povesti Krota/Wechselkröte, za katero je prejela ugledno avstrijsko nagrado Ingeborg Bachmann, v slovenščini in nemščini pišoča pisateljica prekmurskih korenin Ana Marwan (1980). Na literarnem nebu je zasijala že s prvencem Zabubljena, duhovitim romanom o odraščanju in težavah pri lovljenju vseh vrst identitet in odločanju med njimi; ravno zaradi takšnih težav se roman dogaja nekje med nebrzdanim fantaziranjem in psihiatrično ustanovo.

  • Matej Bogataj

    28. 4. 2023  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Knjiga

    Sally Rooney: Kje si, prelepi svet?

    Irska pripovednica Sally Rooney (1991) je v prejšnjih romanih, v Pogovorih s prijatelji na primer, skozi prijateljstvo in partnerstvo dekliškega para, ki se zaplete z drugim, bolj hetero parom, premišljala o prihodnosti svoje generacije, obveljala je tudi za njeno glasnico in v imenu tega dosegla ne le priljubljenost, temveč tudi podirala prodajne letvice. Njeni liki načeloma sodelujejo v družabnem in kulturnem življenju, so jezikovno artikulirani in premišljajo prihodnost, če se jim že fluidna in neulovljiva sedanjost izmika in jim polzi skozi prste. Predvsem se jim zdi, da so časi težki in odgovori na vprašanje, kaj početi in kako stvari početi v splošno zadovoljstvo, tudi notranje, še težji.

  • Matej Bogataj

    21. 4. 2023  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Knjiga

    Mirt Komel: Akiles

    Literarne osebe filozofa in pisatelja Mirta Komela (rojen 1980) tokrat niso poimenovane z anagrami avtorjevega imena in priimka, kot so bili preiskovalci z nejasnim ontološkim statusom v Medsočju ali v romanu Detektiv Dante, posvečenem Goricama, kjer je mesto, predvsem pa simbolni prelomi, ki omogočajo vpogled v vzporedne in fantastične svetove, igralo skoraj enako pomembno vlogo, kot je bila za preiskavo nepomembna preiskovalčeva prisotnost. Nepomembna je bila zato, ker je bolj kot za kriminal šlo za iskanje prehoda v fantastične svetove, v kroge dantejevskega pekla, vse kot variacija in parodiranje žanra. V romanu Akiles je Komel našel še bolj vzvišeno in žlahtno temo – junaštva antičnih junakov z zvijačnim in okrutno okretnim Ahilom na čelu.

  • Matej Bogataj

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Knjiga

    Leïla Slimani: Dežela drugih. 1. del: Vojna, vojna, vojna

    V prejšnjem prevedenem delu, v Uspavanki, se je francoska pripovednica maroških korenin Leïla Slimani (1981) potapljala v odnose med služabniki in gospodarji doma, v Franciji. Zgodba se že začne v luži krvi, krvava je tudi storilka, ki je poklala varovance. Ker začne s krvoprelitjem in ni dvoma, kdo ga je zagrešil, se potem roman ukvarja s tistim zakaj. Podobno kot Marie Ndiaye v romanu Moje je maščevanje tudi Leïla Slimani secira odnose med priseljenci in domačini, med državljani z več pigmenta in vladajočimi z manj, med elitami in tistimi, ki jim služijo. Le da se tega tokrat loti z drugega zornega kota, maroškega.

  • Matej Bogataj

    7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Knjiga

    Dušan Jelinčič: Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca

    Dušan Jelinčič (rojen 1953 v Trstu) je izstopajoč zamejski pisec, poleg žanrskih in na gorništvo vezanih potopisnih del je recimo izdal zbirko o tržaških originalih in driblarijah med narodnima skupnostma, ki si mesto delita. Spisal je kriminalko, ki se dogaja v Himalaji, roman o skali nad Devinom in podobno, napisal je igro o nameravanem atentatu na Mussolinija v Kobaridu ob ducejevem obisku, vendar zaradi otrok v bližini atentator ni sprožil. Za krajši roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, ki je nastal kot redakcija zaporniških in internacijskih zapiskov njegovega očeta s sinovim pripovednim okvirom, je letos prejel nagrado Prešernovega sklada, ker pa zamejske knjige, žal, niso enako dostopne kot tiste, izdane pri nas, sem ga prebral z zamudo.

  • Matej Bogataj

    31. 3. 2023  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Knjiga

    Marie NDiaye: Moje je maščevanje

    Ga. odv. Susane, tako jo pripovedovalka dosledno naslavlja, da bi bolj poudarila njen družbeni položaj, pripadnost pravniški eliti, si v romanu francoske pripovednice Marie NDiaye (1967) Moje je maščevanje prizadeva na več koncev. Ob rednih primerih, bolj ko ne nepomembnih – razen kolikor so indikator njene poklicne neuspešnosti in ujetosti, pa tudi splošne pokolonialne francoske sodobnosti – prevzame medijsko zanimiv in sodno izpostavljen primer.

  • Matej Bogataj

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Knjiga

    Jure Godler: Doktor Nobody

    Jure Godler (rojen leta 1984) je že pred najnovejšim romanom Doktor Nobody spisal dve parodiji na Jamesa Bonda in bondiade obče; junak teh knjig Spencer S. Spencer je namreč računalniški kot da ekspert za kibernetsko podporo butastih vohunskih akcij, ki potem bolj ko ne spodletijo. Tokratni roman uvede napaka v slabo premišljeni akciji, s katero poskuša britanska obveščevalna služba MI6 izk oristiti krizo s čečenskimi ugrabitelji v ruskem gledališču, zato pošlje mojstra mimikrije in maskiranja lastnoročno in v mesu v središče ruske tajne službe, da bi na ključek naložil imena ruskih vohunov širom po svetu. Zalomi se pri spremembi kode za identifikacijo, ki je SS Spencer ne pogrunta pravočasno, njegov kolega pa zagrezne v sovražnem brlogu. Morda mrtev, si mislijo tudi na procesu ob razpustu MI6 zaradi slabih rezultatov in prepredenosti s korupcijo, ki ga priredijo našemu štorastemu vohunu, vendar se potem izkaže, da je ujeti še kako živ. Ter maščevalen v sto spremembah videza in pri tem še prvovrsten maliciozni um.

  • Matej Bogataj

    17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Knjiga

    Anne Mette Hancock: Smrdljivka

    Smrdljivka iz naslova romana Anne Mette Hancock (1979) je tropska roža, ki v eksotičnem rastlinjaku čudežno cveti že tretjič v štirih letih. Čeprav je cvet ne samo v opraševalne in plodilne namene, smrdljivka z njim, sumljivo falične oblike, privablja žuželke, saj smrdi po mrhovini in je insektom v obet slasti. O tej roži v enigmatičnih dopisnicah iz tujine piše tudi osumljena umora, ki so jo posneli krvavo na kraju zločina, skoraj negibno in prav nič panično – potem je izginila. Zdaj začne pisati novinarki, ki ima že takoj na začetku problem, ker so ji na najvišjih, ministrskih mestih nastavili napačne podatke in ima težave z zastopniki bralne javnosti, s tiskovnim ombudsmanom tako rekoč. Pa še s čim, recimo z opredeljevanjem, ali ji je bil nekoliko bolj grob seks všeč ali je šlo za prekoračenje – posebej še, ko zve, da je bil njen ljubimec z ministrstva že obravnavan zaradi nasilja in spolnega nadlegovanja, ima živahne pesti in sploh.

  • Matej Bogataj

    10. 3. 2023  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Knjiga

    Agata Tomažič: Čmrljev žleb

    Čmrljev žleb, najnovejša knjiga domače pisateljice Agate Tomažič (1977), je kriminalka, zapiše in zagovarja v spremni besedi Maja Novak. V žlebu v snegu najdejo terenca, v njem zeta lokalne matrone in matriarhinje, 90-letne lastnice hotela in investitorke v žičnice. Moža njene hčere, ampak ta je čista zguba, najprej ji ni šlo smučanje, to veliko veselje hotelskih gostov in njene matere, lokalne kraljice na Betajnovi, ki se tokrat imenuje Strmčnik in je nekje na prelazu, kjer se z obeh strani prožijo snežni plazovi, potem se je hči izkazala za nesposobno še za vse drugo, vsaj v materinih očeh. Ostaja v senci premočrtne oblastne figure, denacionalizacijske upravičenke in prej gradbene inženirke, ki okoli nekdanjega družinskega hotela s pajdaši zgradi snežni raj, v njem pa brezsrčno, kot nekakšna snežna kraljica, tudi vlada, zlepa ali zgrda.

  • Matej Bogataj

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga

    Lado Kralj: Ne bom se več drsal na bajerju

    Decembra lani umrli gledališčnik Lado Kralj, ustanovitelj in motor gledališč Glej in Pekarna, profesor gledaliških ved ter poznavalec teorije in prakse avantgardnega gledališča, je po zbirki Kosec koso brusi, v kateri se sklicuje na žanr moralitete, spisal še roman Če delaš omleto o komunistki Mileni Mohorič, ki je prisegla Stalinu, kar je imelo po resoluciji Informbiroja kaznovalne posledice. Omleta je iz vica o francoskih nadrealistih, simpatizerjih kompartije, ki so obiskali Sovjetsko zvezo in jim je eden od gostiteljev povedal, da je treba za omleto razbiti kakšno jajce. »Razbita jajca vidimo, ampak kje je zdaj tu omleta?« naj bi ga bili vprašali.