Borka

  • Borka

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    Squid: Bright Green Field

    Squid je trenutno vroče ime bogate tradicije britanskega postpunk rocka. Brightonski hrupneži so nase opozorili s serijo osvežilno kompaktno razmetanih malih plošč, s prvencem pa letvico v ravno pravem trenutku ravno prav zvišujejo. Bright Green Field je zabavno, a nič zabavljaško, igrivo, domiselno, nepredvidljivo in na trenutke zahtevno poslušanje. Nelinearno zastavljeni posnetki sežejo tudi čez osemminutno točko, besedila presegajo hecne nesmisle in površno kritiko družbenih okoliščin, še bolj pa navduši iznajdljivi nabor glasbil. Z obilico domišljije, hrabrosti, zasukov in energičnosti, za zdaj eden albumskih vrhuncev kitarskih muzik letošnjega leta. Ime skupine zavaja: prav nič mehkužno! Več

  • Borka

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Symann Ulix: Acupunctures

    Dj Ulix je praktično starosta domače klubske scene, saj je razbijal po plesiščih plesnih podijev že v časih klasične šole »slovenskega tehna« devetdesetih let. Z glasbenim zorjenjem je prišlo tudi zanimanje za mehkejše in bolj raztresene odvode raziskovalnega housa, downtempa in ambientala in od tod nov psevdonim, Symann. Na novi mali plošči zdaj združuje oba izraza, čeprav stilsko praktično ves čas pohajkuje po poteh planeta slednjega. Glavno vodilo projekta Acupunctures je odmerjanje. Vbodi so počasni, razvoj potrpežljiv. Posnetki zmerno postajajo vse kompleksnejši, plasti številčnejše, do konca, ki se raztopi v čisto ambientalo. Symann Ulix gradi in razstavlja z občutkom, glasbeni premiki delujejo naravno. Brez panike. Več

  • Borka

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Tony Allen: There Is No End

    Posthumni albumi pokvarijo še tisti zadnji drobec (lažnega) namišljenega občutka, da plošče glavni ustvarjalci ustvarjajo ali vsaj vodijo sami, da jih sami pripeljejo do konca in da – če gre še za projekt sodelovanj – nastajajo kolektivno, intimno, v živo. Da na primer gostujoči vokalistke in vokalisti ždijo skupaj z glavnim producentom/izvajalcem v studiu, da skupaj gnetejo ideje, iščejo rešitve in delajo muziko čarobnih trenutkov, do katerih pri delu na daljavo ne more priti. Seveda kar nekaj sodelovanj nastaja na licu mesta, tête-à-tête, a trik je v tem, da kadar ne, se ta še zmeraj pretvarjajo tako. Iskrenost, da se – sploh pop – naveze speljejo, ne da bi se sodelavci sploh kdaj srečali, je redka. Ustvarjanje glasbe na daljavo v izhodišču razumemo kot nekaj »na pol«, kot ne čisto pravo stvar. Več

  • Borka

    7. 5. 2021  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Plošča

    Leon Vynehall: Rare, Forever

    Čeprav se je Leon Vynehall iz malega Brightona v mogočni kompleks klubske scene prebil z idiomom house muzike, se je kaj kmalu izkazal za večkategornika – s svojimi didžejevskimi nastopi in tudi avtorskimi izdelki – med njegovimi albumi se najdejo med-/nadžanrski in čisto konceptualni. Producent, ki mu ne manjka zamisli in se ne boji zvedavih (i)zvrstnih zavojev, se je novega albuma lotil prosto, brez vsakih omejitev, okvirjev in predalčkov. Rare, Forever odlikuje pedantno zvočno oblikovanje, ki občasno zavije na plesišče. Plošča presenečenj, ki ponudi pritikline housa, ambientalne glasbe, soula, jazza, IDM-a ..., vendar hkrati ni nič od naštetega. Nepredvidljiva, a tekoča, razdrobljena, a celovita, hudo izdelana, a ne hermetična. Več

  • Borka

    30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    Greta Van Fleet: The Battle At Garden’s Gate

    Čeprav velik delež rocka novega tisočletja (Black Keys, Alabama Shakes, Jack White ...) načrtno zveni kot (daljna) preteklost, noben zvezdniški sodobni bend ne sledi tako dosledno enemu samemu poglavju iz glasbene zgodovine kot Greta Van Fleet. Ko se je skupina pred nekaj leti pojavila, smo v en glas prikimali: »Pljunuti Led Zeppelin!« To je potrdila na prvencu. In to sedaj potrjuje še enkrat. The Battle At Garden’s Gate je še en korekten paket retro blues-psych-rocka s težkimi rifi, akustičnobaladnimi vložki, dolgimi kitarskimi solažami in kričeče zavijajočimi vokali. Greta Van Fleet se (ponovno) izkaže za tehnično brezhibno in karakterno bledo zasedbo. Pljunuta kopija Led Zeppelina ali stava na eno samo karto. Več

  • Borka

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Plošča

    Damon Locks-Black Monument Ensemble: NOW

    Chicaška založba International Anthem se z zadnjo serijo izdaj utrjuje kot zastavonoša mlajših ameriških novojazzovskih gibanj. Nazadnje z drugim albumom lokalnega multidisciplinarca Damona Locksa, ki je podaljšek prvega. NOW je ponovno hudo kolektivno delo, ki združuje dva pola ustvarjanja glasbe, individualnega in komunalnega, kolažno sempladelijo in aranžiranje množice. Locks je k muziciranju spet povabil kup kolegic in kolegov, njihovo početje je potem subtilno rezal in lepil, hkrati pa dodajal izrezke govorov iz različnih kontekstov afroameriških družbenih gibanj. Angažirani spiritualni jazz, pri katerem ne manjka gostih ritmičnih prepletov, markantnih zborovskih napevov in epske dolžine. Čas je ZDAJ! Več

  • Borka

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Plošča

    Doša: iru: tok misli

    Doša je tako rekoč od resnejših začetkov domačega organiziranega raperskega početja stalnica-ponikalnica tovrstnih formacij. Pojavlja se že več kot dve desetletji, sporadično. Je daleč od naše »prve generacije« rimopljuvačev, a takrat izjemno jezni mulec se je prvič pojavil na nosilcu zvoka že leta 2000 kot polovica naveze Da II Deuce s komadom Dost Vas Mam!, enim vrhuncev kompilacije 5’00“ Of Fame Za Narodov Blagor. Sledil je podtalni hit Fuknte sredince v zrak, ki do danes ostaja eden glavnih rušilcev iz zgodovine slovenskega rapa. Bil je član kolektiva Sami norci. Leta 2010 je izšla kar dvojna samostojna plata Memento Mori s še enim uličarskim presežkom Iz ulc Ljubljane. Nadaljevanje smo čakali kar deset let, in ko je prišlo, je prišlo nenapovedano. Več

  • Borka

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča

    Slowmotion Livestream: From Beak To Bone

    Domača založba Beton pogosto postreže s kakšnim popolnim presenečenjem popolnega neznanca. S ploščkom izvajalca, ki ni vpet v nobeno sceno, kulturno formacijo ali ustaljena lokalna elektro-produkcijska razmerja. Tudi tokrat! From Beak To Bone je prvenec novih glasbenih podvigov Matevža Kovačiča, kitarista, ki se vešče spoprijema tudi s tolkali in ritmičnimi zankami. Kot Slowmotion Livestream streže s kaleidoskopom znanih stilov post-rocka in raznih elektronskih – tako sodobnih kot polretro – odvodov, a na povsem svojstven način. Streže s kompaktnimi zunajmodnimi aranžmajskimi domislicami jasnih asociacij – od zlatega obdobja založbe Ninja Tune do kakšnih Radioheadov. Drugače, po svoje. Več

  • Borka

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

    Tomahawk: Tonic Immobility

    Ameriška superskupina rockovske zdrahe od začetkov na prelomu tisočletja deluje v presledkih. Člani skupin The Jesus Lizzard, Battles, Mr. Bungle ... so zasedeni gospodje. Najbolj seveda najbolj znani – za pristavek k petemu albumu naoštrenih sekir si je kričač Mike Patton vzel kar nekaj časa. Glavnina je bila posneta že pred štirimi leti, čakali so le še frontmana; ta je končno dostavil med brezdeljem zadnjega leta. Tomahawk ponovno zabije žebljico na glavico, včasih kar z macolo. Tonic Immobility je uigran, natančen, našpičen, frenetičen, raznoličen, vrhunsko aranžiran in ultra dinamičen lunapark od hrupa do slemarskih gruvov in redke lebdeče umirjenosti. Z mankom ščepca čudaškosti. Mojstri svojega foha. Več

  • Borka

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Plošča

    tUnE-yArDs: sketchy

    tUnE-yArDs je kričeča, poliritmična, udarna in oder obvladaška naveza plesa po mejah popa pevke-multitaskerke Merrill Garbus in basista Nata Brennerja, ki se že od začetka na ploščah ukvarja s socialnimi vprašanji, s temami spolne in rasne neenakosti, (policijskega) nasilja, ekologije. Njen peti album ne popušča in ponovno vpije v smeri tem, ki se jim posveča levi liberalni blok – pravice do splava, podnebne krize ... sketchy je funkovsko nagruvan in masten, v večini hrupen in oster, na trenutke tudi mehek in nežen, a vedno melodičen poziv k premisleku, čuječnosti, spremembam. V besedilih neposreden in neprizanesljiv, a razpoloženjsko dobrovoljen in nič žugaški. Kompaktni maksimalizem. Več

  • Borka

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Plošča

    Special Request: DJ-Kicks

    Special Request je samo eden od psevdonimov, in to daleč najbolj znan, britanskega inovatorja, kultivatorja in devastatorja klubskih podijev Paula Woolforda, producenta in didžeja, ki velja za hudega poznavalca housa, techna, jungla, speed garagea, skratka vsega, kar je v britanskem prostoru kdaj pomenilo rave. Zdaj vse te sloge meša na najbolj uveljavljeni serialki didžejevskih miksov, petarde pa vleče ne le iz daljne, ampak tudi iz komajda preteklosti. Sirasti house hitiči, repetitivni electro, melodični IDM in, seveda, masivni jungle. V pričakovanem zaporedju od mehkega do mračnega. Tekoči drnec je skupek poznavalskih hitičev, ki se niso prevečkrat gulili na plesiščih, ob katerem res začnemo pogrešati klubsko okolje. Več

  • Borka

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Plošča

    SBO: TRANS

    Za uvod nekaj posploševanja: če v domačem prostoru primerjamo premike na področju novih popularnoglasbenih praks zadnjega desetletja – grobo rečeno na področju zastarelih togih okvirjev kitarskih muzik, klubskih izrazov in takozvane urbane glasbe r & b-ja in (t)rapa –, je nesporna ugotovitev, da po številu izvajalcev, izdelkov, malih plošč, albumov, predvsem pa videospotov količinsko, po obsegu in rasti dejavnosti nedvomno prednjači slednja. Renesansa in hiperprodukcija slovenskega videospota v postvideostopničnem obdobju poteka predvsem tu. In spet grobo rečeno se je v tem umetno začrtanem miljeju leta 2017 pojavil pankrt Smrt boga in otrok. Spletni trol, odrski kričač. Šoker, cepilec in vznemirjevalec zainteresirane javnosti. Kolektiv se je pojavil z deljeno ploščo Trake ljubezni in z videospotom za komad Tipi so pičke, ki je delil slovensko javnost vsaj toliko kot večni virus zgodovinskega revizionizma. A status skupine neresnežev, improvizatorjev, umetniških odpadnikov in ljubljanskih afteraških pohajkovalcev se je hitro začel krhati. Ustvarjanja so se lotevali vse bolj resno, dosledno in obrtniško spretno. Več

  • Borka

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča

    Denzel Curry & Kenny Beats: Unlocked 1.5

    Potem ko je naveza enega najprepričljivejših ameriških emsijev sedanjosti in producenta neštetih raperskih (kletnih in tudi stavbovrhnjih) referenc lani izdala kratek in jedrnat, impulziven, a suvereno glasen album UNLOCKED, so na vrsti predelave. Denzel Curry in Kenny Beats sta štafeto predala klaviaturistu Robertu Glasperju, kultnemu producentu The Alchemista, kraljici novega soul hopa Georgie Anne Muldrow ... Iz projekta remiksov le stežka izluščimo kakšen šibki člen ali piškavi košček, a zato kot celota ne pridobi prav nič teže. Unlocked 1.5 je skupek rutinsko močnih, vendar (tudi žanrsko) povsem različnih reinterpretacij, od katerih nobena ne preseže izvirnika. Kompilacijsko. Več

  • Borka

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Kings of Leon: When You See Yourself

    Medtem ko stadionskemu rocku grozi status artefakta preteklosti, pa – zanimivo – peščica velikanov, ki zlahka mobilizirajo množice (in so svoje poti začeli vsaj po prelomu tisočletja), stavi na odprt in zračen zvok. Na rahlo zasanjan, pretežno umirjen, leteče lebdeči stil. Ameriški južnjaški bend Kings of Leon je praktično popoln primer. Na osmem albumu posnema samega sebe, z večinoma mehko-blagimi baladami trpkih melodij in kitarske akustike, ki jih le stežka ločimo med seboj. Z enovitostjo plate When You See Yourself si skupina ne dela usluge, počasi, brez panike in brez vneme se pozibava na mestu in potrdi tezo, da rock brez udarnosti zahteva suvereno aranžiranje in tekstopisje. Več

  • Borka

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Adrian Younge: The American Negro

    Konceptualni albumi, ki so tako ali drugače zavestno povezani s črnsko izkušnjo v ZDA (ali v kakšnem drugem centru imperializma), niso nišni fenomeni. Kanonizirana izhodiščna točka je album What’s Going On Marvina Gaya, čeprav ne gre prezreti zasedbe The Last Poet še kakšno leto prej. Ali kupa jazzistov še pred tem. V (pol)sodobnosti pa ne moremo mimo stvaritev neštetih raperskih izvajalcev; njihove plošče niso vedno eksplicitno »konceptualne«, a svojo moč in smisel izražajo kot celote, poslušamo in mislimo jih v kosu. V misli pridejo prvi albumi zasedbe Public Enemy, danes trojec .clipping, v pop miljeju pa Kendrick Lamar. Več

  • Borka

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Mouse On Mars: AAI

    Nemški dvojec Mouse On Mars že več kot petindvajset let preseneča in navdušuje z izvirno, drzno in domiselno elektronsko kakofonijo. Če bi morali njegov svojstveni in paradoksalno vedno spreminjajoči se glasbeni odtis otrebiti na en skupni imenovalec, bi bil ta zvedava igrivost. Tudi tokrat. AAI (Anarchic Artificial Inteligence) je znanstveni in fantastični pogled v prihodnost, je studiozno raziskovanje rabe umetne inteligence za ustvarjanje glasbe – kot narativni okvir in tudi kompozicijsko orodje. Naveza z zaledjem akademika in kupom programerjev plete neprestano spreminjajočo se mrežo plasti, še posebej pa se osredotoča na digitalno generiranje glasu, njegovih razpoloženj ... Brez resnobnosti ali vzvišeno intelektualistične drže. Več

  • Borka

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

    Femi Kuti & Made Kuti: Legacy +

    Dve generaciji pionirske družine tropov afrobeata in njegovih kasnejših meandrov znova na udaru! Legacy + je dvojni album dveh avtorjev, očeta in sina. Prvi del Stop The Hate, ki ga krmili Femi, najstarejši in na očeta slogovno najbolj navezani sin Fele Kutija, je kanonska, zverzirana, a ne preveč svojstvena mešanica afrobeata in highlifa. Zato deluje kot priprava na drugo polovico, ki jo je posnel njegov sin in Felov vnuk Made. For(e)ward je precej bolj udarna, našpičena, prožna, jedrnata, kompaktna, sodobna, ostra, izrazna in domiselno stkana plata, Madejeva besedila pa (občasno) presegajo klasično pesmarico političnih parol. Debel zalogaj lagoškega izraza – kot smo ga ponotranjili in kot zveni danes. Več

  • Borka

    19. 2. 2021  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Plošča

    Muqata’a: صوْقَنم ِلمَاك Kamil Manqus

    Palestinska elektronska scena je definicija podzemlja, ki se neprekinjeno bori na dveh frontah: s predsodki lokalnih tradicionalizmov in z apartheidom. Središče novih glasbenih gibanj je Ramala in eden pomembnejših protagonistov je Muqata’a, mojster raziskovalnih odvodov hiphoperskih udarcev, noisa in elektra. Peti album njegovo (zvočno) radikalnost še bolj radikalizira, sestavljajo ga nešteti raznolični drobci – terenskih posnetkov, masivnih udarcev ritem mašin, surovo obdelanih glasbenih zank, obilice napak, prekinitev, hrupa, piskov, distorzije ..., ki udarjajo drug ob drugega, brez prostora za predah. Kamil Manqus je brezkompromisen, izjemno ritmičen in kolažen zvočni maksimalizem grobe, a vešče kombinatorike. »La lucha continua!« Več

  • Borka

    12. 2. 2021  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Plošča

    Marvin Gaye: Funky Nation: The Detroit Instrumentals

    Življenjska zgodba enega nespornih kraljev soul glasbe je imela več nepričakovanih grobih ovinkov. Ko so leta 1971 izdali njegovo neziheraško, »konceptualno« mojstrovino What’s Going On, ki je bila totalen uspeh, Marvin Gaye zaradi smrti najbližje sodelavke Tammi Terrell ni hotel na turnejo. Zato pa je zavil v studio in posnel album inštrumentalov. Posnetke smo v raznih kombinacijah že slišali, kot sklenjeno, samostojno izdano celoto pa še ne. Funky Nation je skupek ležernih fankijad, sčiliranega gruva in nevsiljivo nepretencioznega aranžiranja obveznih orkestralnih ornamentov. Je album, na katerem je nepreslišno, da je nastal v krajšem zagonu, da je plod le nekaj studijskih sestankov. Nepompozno brezčasno. Več

  • Borka

    12. 2. 2021  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Plošča

    Madlib: Sound Ancestors

    Kaj bi se zgodilo, če bi Madlib nekomu zaupal, da njegove umazane, surove, z idejami nasičene in v sunkih ustvarjanja hitro zaključene projekte sčisti in uredi? Vprašanje je do nedavnega veljalo za bogokletno znanstveno fantastiko, saj nedotakljivi prvak ameriškega hiphoperskega podtalja velja za hiperproduktivneža, ki se drži zase in nikomur ne pusti blizu svojega dela. Večkrat je sicer sodeloval z raznimi krotilci mikrofonov, a vtikanja v svojo muziko nikoli ni dovolil: celo remiksi njegovih stvaritev so redka roba. Več

  • Borka

    5. 2. 2021  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Plošča

    th1rt3en: A Magnificent Day For An Exorcism 

    Pharoahe Monch velja za enega najbolje tehnično podkovanih in natančnih brusilcev rim v svetu hiphopa. V novi kombinaciji, kot pravi bend, kot hibridni rockovsko-raperski trojec, se spusti po poti, na katero so stopili mnogi, a jo uspešno zaključili redki. th1rt3en se ujame v isto past, kot so se najpogosteje sorodne naveze že v devetdesetih letih – Monch sicer udarniško distorzirano podstat zajaha suvereno, a ko zakričijo kitarski metalski rifi in mini solaže, početje zazveni plastično, banalno, šablonsko in ... ja, zastarelo. A Magnificent Day For An Exorcism je visokoenergijska ploščica rutinske izvedbe, kratkih izbruhov prepričljive konkretnosti, gibke lirične telovadbe, kislo okornih refrenov in kitarskega pretiravanja. Mahaj s čupo. Več

  • Borka

    29. 1. 2021  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Plošča

    Rhye: Home

    Nova plošča paradnega projekta Michaela Milosha je na las podobna prejšnji. Še zmeraj gre za mehke in nežne balade, ki se zelo opazno spogledujejo z r & b-jevsko senzibilnostjo soft popa osemdesetih in začetka devetdesetih let. Še zmeraj gre za njegov značilni falzet, ki prede in boža ušesa. Tokrat sicer – že takoj v uvodu – v navezi s kar 49-članskim pevskim zborom. Home je razkazovanje ponavljanja in ujetosti v stilsko zanko, je plošček brez navdihujočih delov, ki pokaže predvsem to, da Miloshu kronično primanjkuje kanček drznosti. Ne nujno v vokalnem izrazu, ampak v produkciji, v spremljavah, v tem, kako se loteva stvari. Godalni aranžmaji sicer dodajo odtenek prefinjene veličastnosti, a glavnina je pač Rhye, kot ga poznamo in kot ga pričakujemo. Več

  • Borka

    29. 1. 2021  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Plošča

    Adrianne Lenker: songs / instrumentals

    Dvojček albumov pevke in kitaristke ameriške folk rock zasedbe Big Thief je, jasno, plod pandemičnih razmer. Ko je morala skupina marca lani prekiniti evropsko turnejo, se je Adrianne Lenker takoj vrnila v New York, se usedla v poltovornjak in se odpeljala v kočo sredi prostranega massachusettskega podeželja. Akustika male hiške ji je bila tako všeč, da se je odločila tam posneti ploščo. Sama, (skoraj) samo z akustično kitaro. Skočila je nazaj v New York, pobrala studijskega mojstra Philipa Weinroba in kupček osnovne opreme za snemanje ter se vrnila v idilično naravo. V nekaj tednih je nastal par povsem rudimentarno, a hudo skrbno na trak posnetih albumov. Eden klasično kantavtorsko folkaški, drugi pretežno kolažni in v celoti instrumentalni. Skupaj sestavljata nekakšno intimno, nežno celoto odmaknjenosti. Več

  • Borka

    22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Plošča

    Nina Bulatovix: Zob za zob

    Trojec Nina Bulatovix je pred šestimi leti s plato Jate suvereno pristavil svoj kamenček v razmetani domači mozaik alter hrupnega obveznega čtiva. V tretje (ponovno) brusi nekakšen »post postpunk«, saj hkrati gradi na kanonu – divjem izročilu osemdesetih in devetdesetih let – ter snuje dodelano raznovrstno, s programiranimi sintetičnimi vložki in dodatki začinjeno maso. Dodatki ne štrlijo, ampak dopolnjujejo in razgibavajo. Dopolnjujejo izčiščeno vokalno dostavo in aranžmajsko discipliniranost. Na trenutke hipnotično, na trenutke »na polno«. Zob za zob stavi na premišljenost in skladnost izraza, ki bi se mu podala kakšna niansa več kaosa ali nepravilnosti. Kakšna napaka. Jate so bile eden domačih založniških vrhuncev leta 2014. Zob za zob bo letošnjega. Več

  • Borka

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Plošča

    Moor Mother & billy woods: BRASS

    Eden absolutnih lanskih vrhuncev iz oddelka podtalnoraperske dolge metraže je prišel čisto ob koncu leta. Posnela ga je naveza pesnice in najpogosteje zvočno dokaj ekstremistične glasbenice Moor Mother in enega najprepričljivejših newyorških emsijev sodobnosti billyja woodsa. BRASS je glede na reference predvsem prve nepričakovano meditativen in nehrupen album, s pravim odmerkom temačnosti, zloveščosti in brnenja. Je bogata pletenica lucidnih enovrstičnic in natančno strukturiranih miselnih tokov, ki referirajo na krvavi imperializem preteklosti in na pokvarjeno sedanjost. Apokalipsa ne prihaja, ampak je že ves čas tu. Vrhunsko sklenjeno, kljub neskladnosti produkcijske podstati. Več

  • Borka

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Plošča

    R.A.P. Ferreira: Bob’s Son

    Potem ko si je ameriški predstavnik podtalnega oddelka rapa Milo nadel novo ime, je lani takoj postregel z enim od žanrskih dolgometražnih vrhuncev leta. Pod imenom R.A.P. Ferreira zdaj v drugo nadaljuje pot ležerno ohlapnega hiphopa, ki najpogosteje sloni na šumečih, razmajanih in počasnih jazzovsko obarvanih zankah in ki neločljivo prepleta lenobno rapanje s spoken wordom. Bob’s Son ... je hkrati tudi hommage, oda beatniškemu pesniku in začetniku antifilozofije abomunizma Bobu Kaufmanu. Na prvi posluh zmedeno abstraktno nametavanje rim brez posebne vneme pod površjem skriva precej več: zabavne dovtipe, poetične fragmente in tehnično natančnost. Slogovno precej enovit izdelek, ki ga lupimo počasi. Več

  • Borka

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Plošča

    Four Tet: Parallel

    Kieran Hebden velja za enega ključnih akterjev širšega sodobnega britanskega elektronskega miljeja. Zadnji dve desetletji – najpogosteje pod imenom Four Tet – niza prelomen projekt za prelomnim projektom, marsikdo pa mu pripisuje kar status glasbenega čudodelca epohalnih zmogljivosti. Leta 2020 je bil nadvse zaposlen: najprej je izdal deseti studijski album Sixteen Oceans, potem je ponovno prekrižal roke z mojstrom dubovskih impulzov Burialom in frontmanom skupine Radiohead Thomom Yorkom, tudi tokrat je plod tega sodelovanja dvojna vinilna singlica. Nakazal je prihajajočo navezo s hiphoperskim kultom Madlibom in za božič nenapovedano izdal kar dva albuma hkrati. Več

  • Borka

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Kultura  |  Plošča

    YNGFirefly: ANOY

    Čeprav je založba Beton ena redkih razpisno neodvisnih domačih butičnih založb (in zatorej ne lovi rokov), je pritisnila na plin prav ob koncu leta. Poleg maratonske kompilacije, ki počasi kaplja že devet mesecev, je decembra navrgla dva albuma. Drugi je samostojni prvenec mariborskega mladinca YNGFireflya, ki velja za enega najzanesljivejših podajalcev, kadar raperji na tej strani Alp potrebujejo podlage. Tokrat se jih je otresel – ANOY je absolutno samostojen izdelek, je skupek kratkih instrumentalnih udarcev zmaličenih semplov in toplih synthovskih melodij. Čeprav je udobno ugnezden v žanru beatov, pa ne manjka na trenutke neortodoksnih ritmik in dobre vage odbitih domislic. Z debelim avtorskim pečatom. Več

  • Borka

    23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Plošča

    Arctic Monkeys: Live At The Royal Albert Hall

    Namen nove izdaje posnetka koncerta sheffieldskih rockovskih velikanov iz leta 2018 na srečo ni kompromis zalaganja občinstva z nečim vsaj približno »živim« v času covid-19. Razlog je dobrodelen, saj gre zaslužek od prodaje dobrodelni organizaciji War Child. Live At The Royal Albert Hall je skoraj brezhibna in povsem tekoča demonstracija frajerstva, Arctic Monkeys skozi nekakšen »best of« dvajsetih komadov (s poudarkom na zadnjih dveh platah) zdrvi precej lahkotno, skoraj rutinsko in brez posebnega truda, a z dovolj elana. Posebnost posnetka je simpatično nepopolno petje Alexa Turnerja in dodobra ozvočeno občinstvo, ki včasih deluje že kot peti član benda. Prepričljivo, brez razvlačevanja in zavlačevanja. Več

  • Borka

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Plošča

    Svemirko: Skalamerija

    One man bend, ki se na odru prozorno pretvarja, da je pravi bend, Svemirko stavi vse na eno karto. Na karto jugo synth popa 80. let. Preprosta taktika ni tako preprosta, saj je poustvarjanje nečesa tako dogmatičnega hoja po tankem ledu. Marko Vuković je znamko z dvema albumoma zakoličil prepričljivo in tretji, ki sklene trilogijo »-ija«, ne meri pretirano drugam. Še zmeraj gre za »emo-macho pop«, za skupek elektro sintetizatorskih, šolsko aranžiranih retro popevk, ki je tokrat še malce stilsko dostopnejši, bolj radiofoničen, z več recepture za tisti pravi radijski hit v zvočno za odtenek bolj nagrmadenem formatu. Nagomiljena elektro bonboniera, ki zna kliše brez resnih intervencij pregnesti v nekaj razpoznavno svojega. Več