Uredništvo
-
11. 7. 2023 | Politika
»Poklic in status diplomata sta v slovenski javnosti in politiki nizko na vrednostni lestvici«
"Temeljni problem slovenske mreže diplomatsko-konzularnih predstavništevni v njeni velikosti, ampak v njeni šibki in pogosto neustrezni kadrovski zastopanosti ter v omejenih finančnih sposobnostih. Vse to pa je odraz žalostnega dejstva, da sta poklic in status diplomata v slovenski javnosti in politiki nizko na vrednostni lestvici. Politika kar pozablja, da je bil prispevek slovenske diplomacije pri osamosvajanju viden in prepoznaven, pri pridobivanju mednarodnega priznanja pa celo odločujoč in da gre za državotvoren resor, ki pomembno prispeva k ugledu in položaju Slovenije v svetu."
-
11. 7. 2023 | Družba
»Že zdaj na spletu vlada težava, ker ne vemo, kaj je res in kaj ni«
"Naenkrat imamo izredno močno tehnologijo, ki je vsem dostopna na spletu. Ta tehnologija je zelo uporabna, hkrati pa ima implikacije ogromnih razsežnosti za našo družbo. Kako lahko o tem razvijemo čim več teorije, kako se lahko opremimo in pripravimo, tudi filozofsko, na te spremembe, kako lahko ustvarimo regulacije, da se te stvari ne bi zlorabljale, kakšne vse zlorabe bi se lahko in se bodo dogajale? Že zdaj na spletu vlada težava, ker ne vemo, kaj je res in kaj ni, kar lahko z algoritmi preraste v množično politično propagando in radikalizacijo. Lažni profili, astroturfing operacije, tudi čisto vsakdanje in ljubezenske prevare. Manipulacija javnega mnenja s ciljnimi objavami in ustvarjanji lažnih javnosti še nikoli ni bila tako učinkovita in tako poceni."
-
12. 7. 2023 | Svet
Z ozelenitvami mesta nad vročinske valove
Trenutni vročinski val tudi prebivalcem Dunaja povzroča težave. V vročih dneh se med drugim hladijo v številnih mestnih kopališčih, da bo življenje v prihodnje kljub visokim temperaturam tudi v mestnem središču bolj znosno pa mestna vlada letno nameni 20 milijonov evrov za trajnostno ohladitev mestnih površin. Poleg kratkoročnih rešitev, kot so ohlajene sobe, pršilni sistemi in vodna igrišča, Dunaj boj visokim temperaturam napoveduje predvsem z razbremenitvijo prometa in ozelenitvami mesta.
-
11. 7. 2023 | Politika
Minister za finance / »Soočenje z realnostjo bo boleče, ne samo v Sloveniji«
Golobova vlada pripravlja proračunske dokumente za leti 2024 in 2025, sprejela pa je tudi razrez proračunskih izdatkov po ministrstvih in potrdila spremembe načrta za okrevanje in odpornost, ki zagotavlja evropska sredstva. Minister za finance Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci dejal, da bodo, kljub rahlemu znižanju proračunskih odhodkov v letu 2024 glede na že sprejeti proračun, dhodki še vedno visoki, saj bodo "10 odstotkov višji od realizacije v letu 2022 in več kot 50 odstotkov višji kot v predkoronskem letu 2019".
-
10. 7. 2023 | Politika
»Ali bo Janša spet kandidiral ali ne, je njegova odločitev«
"V poslanski skupini razpravljamo o marsičem, analiziramo stvari in preigravamo vse možnosti. Zlasti je to nekaj normalnega po nekem volilnem rezultatu in pred vsakim kongresom je seveda odprto tudi vprašanje predsednika. Ali bo Janez Janša spet kandidiral ali ne, je njegova odločitev. Vedno so vse opcije odprte, kot resna stranka diskutiramo o vseh možnostih. Kaj se bo zgodilo, je vprašanje. Da bi predsednik rekel, da ne bo kandidiral, pa ni res."
-
10. 7. 2023 | Družba
»Celo največji antikomunisti ne morejo zanikati vloge, ki jo je imel samoupravni socializem«
"Socializem je naša zgodovina, prinesel je velike družbene spremembe in razvoj ter se odločal za zanimive politike. Veliko je bilo napak in nekatere je treba obsoditi. Represije in dejstvo, da je v nekaterih okoliščinah počel zločine (takoj po koncu druge svetovne vojne). Toda celo največji antikomunisti, nekaj jih je v Sloveniji, ne morejo zanikati vloge, ki jo je imel samoupravni socializem. Definiral ga je znani Slovenec kot najuspešnejši socialistični projekt 20. stoletja, z vsemi napakami, problemi, ki pa je eliminiran v množičnih grobiščih. Množična grobišča so antiteza socializma, konec socializma pa je odprl prostor za tiste politike, ki so legitimizirale fašizem, etnično čiščenje in genocid. Kot da je takrat, ko je socializem izginil skupaj z iluzijo, sicer plemenito, bratstva in enotnosti, odprl prostor legitimizaciji najhujših, najslabših idej 20. stoletja."
-
9. 7. 2023 | Politika
"Tisti, ki vladajo, se nenehno žrtvujejo. Žrtvujejo svoje zdravje, odnose z najbližjimi, svoj prosti čas in ne nazadnje materialno stanje. Že v preteklosti smo slišali vladajoče govoriti, da s plačami ne zvozijo meseca. Da pač morajo trošiti rezerve. V tem je vsa tragika vladanja. Ne da napolniš rezerve, temveč jih trošiš. Tako materialne kot duhovne. Seveda mi vidimo le tisti zunanji blišč protokolarnih obvez, za zaveso pa ne pogledamo. Tam oblastniki dobesedno rudarijo. Kopljejo, nalagajo in odvažajo. Nakopati morajo dovolj dobrin, da smo državljani zadovoljni. Z zakoni in predlogi morajo vsakodnevno regulirati tako dnevne kot podpovršinske kope. Nalagati rudarske dobrine je najbolj zapleten proces."
-
9. 7. 2023 | Družba
»Ker živimo v neoliberalni družbi, je takšna tudi birokracija«
"Nisem kritična do birokracije kot take. Seveda nam gre vsem na živce, ampak bistveno je vprašanje, kakšna je birokacija; in, ker je aparat države, kakšna je ta država. Neprestano lahko v medijih poslušamo politike in gospodarstvenike, ki trdijo, da bi potrebovali manj birokracije, a če jim pozorno prisluhnemo, kmalu ugotovimo, da želijo zgolj olajšati birokratske postopke kapitalistom. Da bi ti lahko hitreje prišli do več dobička. Ko govorijo, da potrebujemo manj birokracije, praviloma ne govorijo o tem, kako samohranilkam olajšati dostop do otroških dodatkov ali kulturnikom prijave na razpise, ampak o tem, kako zmanjšati nadzor nad korporacijami in podjetji. Birokracija kot okvir za organiziranje neke populacije sama po sebi ni ne dobra ne slaba; bistveno je, s čim jo napolnimo in kako se izvaja. Ker živimo v neoliberalni družbi, je takšna tudi birokracija."
-
9. 7. 2023 | Kultura
Animirani filmi na ljubljanskih ulicah in trgih
Animirani filmi se tudi letos vračajo na ljubljanske ulice in trge. Brezplačne projekcije bodo potekale na Mestnem trgu (od 10. do 12. julija) in Muzejski ploščadi Metelkova (6. avgusta) Na ogled bo izbor najboljših slovenskih animiranih filmov zadnjih let, program za otroke Zeleni Slon, ter animirani celovečerec Tudi miši gredo v nebesa.
-
10. 7. 2023 | Družba
-
9. 7. 2023 | Politika
»Popravljanje posledic poigravanja z javnim zdravstvom bo dolgotrajno«
"Robert Golob je imel pred petkovim umikom Bešiča Loredana obilo priložnosti, da bi ustavil strmo pot navzdol. Da težave zdravstvenega resorja uhajajo izpod nadzora, je bilo mogoče slutiti že novembra lani, ko se je zdravstveni minister zagovarjal zaradi navedb sindikata Fides o grožnjah v telefonskem pogovoru. Golob je takrat verjel v ministrovo razumevanje, 'da se stvari ne bodo več ponavljale'. Bešič Loredan je ključen za to, da zdravstvo po tridesetih letih spravimo na raven, ki si jo Slovenci in Slovenke zaslužijo, je takrat zatrjeval Golob."
-
9. 7. 2023 | Politika
»Logar išče načine za učinkovito povečevanje moči«
"Logaritem je obratna funkcija potence, preračunljivi razum pa je lahko opis tistega, kar Logar prinaša v politiko. Z drugimi besedami, Logar kot Logaritem v figurativnem pomenu je kalkulant (preračunljivec), ki v politiki išče načine za učinkovito povečevanje moči, pogosto zunaj pravil in povsem brez vsebine. Med prvimi člani njegove 'platforme' najdemo preračunljivce z enako izpraznjenim političnim profilom, od vidnejših denimo Aljo Brglez, ki zdaj čaka na naslednjega predsednika države in nujno rabi položaj vmes: Nataša Pirc Musar je imela drugačne zamisli glede sestave svojega kabineta. Kaj so torej izračuni Logaritmovih sledilcev? Prvi je prikrivanje, torej megla in goljufanje. Namesto stranke Logaritem ustanavlja platformo. Beseda platforma pomeni pavšalno osnovo, načrt, nato sklep oz. stališče določene politične stranke o kandidatih in nazadnje javno izjavo. Ničesar od tega v nastopih Logaritma ni: to naj ne bi bila stranka, nima načrta in programa, še manj stališč in kandidatov, še najmanj pa vsebinskih javnih izjav."
-
8. 7. 2023 | Družba
V ponedeljek nova Mladinina aplikacija
Drage bralke in dragi bralci, po več mesecih dela ‒ programiranja, oblikovanja, povezovanja različnih baz podatkov in tudi pogajanj z Applom ter Googlom – bo v ponedeljek v spletnih trgovinah App Store in Play Store končno objavljena nova Mladinina mobilna aplikacija, namenjena branju tednika Mladina preko mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov.
-
8. 7. 2023 | Politika
»Za uspešen boj zoper janšificirano RTV bi potrebovali vmešavanje politike«
"Depolitizacija javne RTV je minimalni standard. Le da se je treba zavedati, da depolitizacija še ne pomeni avtomatično tudi depolitizacije oddaj. Programov. Itd. Nasprotno. Pomeni fosilizacijo predhodne politizacije. V konkretnem primeru torej fosilizacijo janšificirane javne RTV."
-
7. 7. 2023 | Politika
»Svoje spolne usmerjenosti nisem nikoli skrival, je pomemben del mene«
"Preden sem vstopil v politiko, sem bil dejaven v civilni družbi. Verjamem, da je treba biti v življenju najprej iskren do sebe, do bližnjih in vseh drugih. Svoje spolne usmerjenosti nisem nikoli skrival, je pomemben del mene, ni pa najpomembnejši, kar se tiče mojega dela. Pomemben je s tega stališča, da sem se pri svojem delu v civilni družbi zelo veliko naučil, doživel tudi mnogo težkih trenutkov, predvsem pa poglobil prepričanje, da je vedno treba biti za stvarmi, v katere verjameš. Solidarnost med različnimi je ena od teh stvari."
-
7. 7. 2023 | Politika
»Politika je namenoma zavirala produktivnost javnega zdravstva«
"Tako kot že desetletja nimamo v zdravstvu, katerega razvoj je politika ves čas namenoma zavirala pod raven, ki bi zadoščal za oskrbo vseh bolnikov. Ne iz kake posebne hudobije, ampak iz enega samega preprostega razloga: da v našem, razmeroma nizkem BDP zdravstvo ne bi preseglo deleža, ki bi načel druge vrste družbene porabe. Zato je politika namenoma zavirala produktivnost javnega zdravstva (investicije, zaposlovanje, načrtovano količino storitev) bistveno pod raven potreb bolnikov."
-
7. 7. 2023 | Svet
Dunaj se poteguje za naziv Evropska prestolnica demokracije
Avstrijsko glavno mesto se poteguje za naziv Evropska prestolnica demokracije (European Capital of Democracy), s katerim želijo prebivalce še v večji meri vključiti v procese soodločanja. V mestu že izvajajo številne participativne projekte, a se hkrati zavedajo, da bodo za ohranitev demokracije v prihodnje potrebne tudi nove strategije.
-
5. 7. 2023 | Politika
Naslovnica nove Mladine / JE ČAS ZA RAZHOD?
V petek izide nova Mladina! V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 7. julija, dalje, preverite, zakaj je minister Bešič Loredan s svojim eksperimentom enkrat za vselej dokazal, da v zdravstvu krepitev zasebništva vodi v pogubo. Avtor naslovnice je Ivian Kan Mujezinović (oblikovanje), fotografijo pa je v objektiv ujel Borut Krajnc.
-
5. 7. 2023 | Družba
»Žal so tudi taki, ki so pripravljeni za nizko ceno opraviti hitre preglede«
Doktorica medicine Metoda Dodič Fikfak je ena najbolj angažiranih strokovnjakinj in že leta javno in neposredno opozarja na vpliv umazane, a navadno zelo dobičkonosne industrije na zdravje delavcev, prebivalstva in na okolje. Je neposredna in pregovorno odzivna na aktualno dogajanje, na načrtovane konkretne projekte, kar je med vrhunskimi in mednarodno priznanimi strokovnjaki – ne le v medicini – redkost.
-
5. 7. 2023 | Politika
"Ker politična oblast s svojimi prijemi vpliva tako na delodajalce kot delojemalce, v sodobnem času ni zgolj mediator. Je tretja udeleženka. Za vlado je bolj zahtevno, če je ob vpetosti v sistem delitve oblasti vpeta tudi v sistem socialnega dialoga. Je bolj zahtevno, a je tudi bolj umno. Če osnutke zakonov preberejo zgolj na vladi in v poslanskih skupinah, ti dve veji oblasti ob najboljših namenih ne moreta predvideti vseh učinkov zakonodaje, ko bodo ti doleteli družbo. Zakoni so lahko škodljivi. Če osnutke prebere več oči, je verjetnost za škodo manjša."
-
5. 7. 2023 | Svet
»Dokler se to ne bo zgodilo, se ni smiselno odpovedovati kitajskim proizvodom, ki so cenejši«
"Obstaja samo en način, na katerega je mogoče biti kos izzivu, povezanem s Kitajsko kot dominantno akterko na področju ključnih zelenih tehnologij: ameriške in evropske industrije morajo postati tako konkurenčne kot njihove kitajske tekmice. Dokler se to ne bo zgodilo, se ni smiselno odpovedovati kitajskim proizvodom, ki so cenejši, boljši ali oboje. Ameriška in evropska podjetja bi tedaj še težje dohajala kitajska, zaradi česar bi se na koncu zavlekel tudi energetski prehod."
-
4. 7. 2023 | Politika
Ena od bolj ponavljajočih se političnih manter
"Decentralizacija države in enakomeren razvoj regij sta ena od bolj ponavljajočih se političnih manter, ki jo za cilj pogosto (iz)postavljajo tako na državni kot lokalni ravni. Bolj ko se centralizem utrjuje, glasnejša in udarnejša je; odmeva nenehno kot vse trdnejša zaveza, h kateri odločevalci vsaj v prepričevanjih ljudstva vse odločneje stremijo. Drugo vprašanje pa je, koliko tudi realno naredijo. Tendenca centraliziranega razvoja v (re)cikliranju zavez o decentralizmu medtem ni bila prekinjena, kvečjemu posamični ukrepi v smeri decentralizacije rahlo (za)brišejo globoke vrzeli.".
-
3. 7. 2023 | Politika
»Jeznih žensk se bojijo čisto vsi«
Manca G. Renko je bila dolga leta odgovorna urednica AirBeletrine in umetniška direktorica festivala Literature sveta Fabula, zdaj je znanstvena sodelovka na ljubljanski Filozofski fakulteti in pri projektu ERC Eirene preučuje položaj žensk v povojnih tranzicijah. Letos je na spletnem portalu subtrack.com začela objavljati eseje o popularni kulturi, o odraščanju in o družbi, v kateri živimo. Je urednica revije Cukr, katere izdajatelji so Muzej in galerije mesta Ljubljana. Vse kaže, da se bo jeseni njeno sodelovanje s Filozofsko fakulteto končalo, zato se kot prekarna akademičarka ozira za novimi zaposlitvenimi možnostmi doma in v tujini. Po svoje živi v začasnosti in negotovosti kot veliko ljudi njene generacije. Intervju z njo je za posebno številko Mladine (INTERVJU 2023) pripravil Jure Trampuš.
-
4. 7. 2023 | Družba
V Sloveniji trenutno primanjkuje okoli 300 zdravil
Pogosto predpisovan otroški antibiotik ospen se je ponekod že vrnil na lekarniške police, vendar je dobava tega zdravila še vedno motena. Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami ne izstopa, saj motnje v nastajajo skorajda povsod. Več o vzrokih, rešitvah in o tem, kako se spoprijeti s situacijo, je v oddaji Odmevi na TV Slovenija pojasnila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič.
-
3. 7. 2023 | Politika
»Pahor se obnaša, kakor da je razvil posttravmatsko stresno motnjo«
"Čeprav ima vso pravico do političnega udejstvovanja, se Borut Pahor po izteku dveh mandatov obnaša, kakor da je razvil posttravmatsko stresno motnjo, najbrž povezano z iskanjem nenadoma zmanjšane pozornosti zase."
-
3. 7. 2023 | Družba
»Danes je v družinah veliko več odtujenosti. Ko se vklopi zaslon, se izklopi odnos.«
"Otroke napačno dojemamo kot pomanjšane odrasle. Z njimi se pogovarjamo, jim lepimo plakate in izvajamo delavnice, ampak to ne pomaga. Otroška psihologija ne deluje tako, otroci niso pomanjšani odrasli."
-
3. 7. 2023 | Politika
RTV Slovenija / Kdo vse se je prijavil na razpis novega vodje?
Kdo vse je prijavil na razpis za novega predsednika uprave RTV Slovenija in za člane nove štiričlanske uprave, uradno (še) ni znano. Razpisna komisija pa je prejete prijave že odprla in po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah, je bilo prijavnica za predsednika uprave sedem. Med slednjimi je bil tudi dosedanji generalni direktor Andrej Grah Whatmough, ki se je na vrh javne televizije zavihtel v času tretje Janševe vlade. Njegova prijava pa je bila po naših informacijah nepopolna, zato je izpadel iz tekme za šefa RTV. Prav tako naj bi bila nepopolna prijava novinarja Marjana Laha. Na razpis za prvega moža javne radiotelevizije pa so se prijavili še Rajko Gerič, ki se je po desetih letih odsotnosti februarja vrnil na RTV in na predlog direktorja TV Slovenija Uroša Urbanije postal najprej odgovorni urednik informativnega programa drugega programa televizije, nato pa so ga zaposlili za nedoločen čas na mestu urednika oddaj scenarista. Poleg naštetih pa po naših neuradnih informacijah kandidirajo še dolgoletni novinar, TV voditelj in urednik Zvezdan Martič, direktor Kina Šiška Simon Kardum, radijec Miha Krišelj in nekdanja novinarka STA Blažena Kandolf.
-
2. 7. 2023 | Politika
»Pozivi k državljanski vojni so izjemno nevarna in izrazito nespametna dejanja«
Lanskega 23. decembra, na dan, ko je predsedniške posle prevzela Nataša Pirc Musar, se je na pročelju predsedniške palače pojavila nova pozlačena tabla. Zdaj na njej piše »Predsednica Republike Slovenije« in ne več predsednik, ženska oblika besede in ne več moška. Majhna, a pomembna sprememba: oblast v Sloveniji prevzemajo tudi ženske. Kar je dobro. Mladinin novinar in urednik notranje politike Jure Trampuš je v novi posebni izdaji INTERVJU 2023 pripravil poglobljen pogovor z Natašo Pirc Musar, ki je v pol leta pokazala, da je drugačna od svojega predhodnika; oglaša se v javnosti, predstavlja stališča in odločno nasprotuje kakršnikoli radikalizaciji v politiki, tudi besedam o državljanski vojni, ki jih tako lahkotno razširja SDS.
-
2. 7. 2023 | Politika
»Tokratna kriza utegne na naslednjih volitvah postati nagrobnik njegove vladavine«
"Tokratna kriza, če je Macronu ne bo uspelo pametno pomiriti, utegne na naslednjih volitvah postati nagrobnik njegove vladavine, na katerega bo rože položila Marine Le Pen. Krmariti mora med upravičenimi varnostnimi zahtevami državljanov in političnim premislekom, da z uporabljenimi prijemi ne povzroči še globljega razkola v družbi. Soočiti se mora z množicami tolp in izjemno mladimi vandali, ki napadajo policijo in s precej večjo silovitostjo kot leta 2005 uničujejo državna, občinska, izobraževalna, trgovska in športna poslopja. Njegov sobotni apel staršem, naj se zavedajo svoje starševske odgovornosti in otroke zadržijo doma, je po svoje tudi priznanje, da zgolj policijske okrepitve trenutne krize ne bodo zajezile. Pred neljubo uvedbo izrednih razmer, ki jih že zahteva opozicija, poskuša Macron krizo pomiriti z mehkejšimi prijemi. Njegovo tveganje je veliko."
-
2. 7. 2023 | Družba
Miša Molk / »S feminizmom osvobajamo družbo«
"Feminizem mora biti, emancipacija je večen proces, nikoli ni konca, ne govorim samo o feminizmu in ženski emancipaciji žensk, temveč emancipaciji družbe. S feminizmom na neki način osvobajamo družbo, iščemo ravnotežje v družbi, iščemo solidarnost med ljudmi. Ženske se morajo oglašati, ker se oglašajo v imenu žensk in moških in preostalih spolov. Če ženskega gibanja ne bi bilo, ne bi bilo vseh svobod, ki jih ženske danes imamo. Zelo hitro ti lahko družba ali država vzame pravico."
