Uredništvo
-
3. 7. 2025 | Družba
V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Boštjanom Videmškom, dolgoletnim zunanjepolitičnim novinarjem in poročevalecem z vojnih območij oziroma kriznih žarišč. Novinarsko pot je začel že šestnajstleten pri športnem časopisu Ekipa in kmalu nato začel pisati za Mladino, nedolgo zatem pa še za časnik Delo, s katerim sodeluje že trideset let. Njegove članke objavljajo najuglednejši svetovni časopisi, revije in spletni portali. V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Mladine Erik Valenčič, je med drugim dejal, da je vojno poročevalstvo desetletja in stoletja v sebi ves čas nosilo nekakšno presežnost in pionirstvo, spominjalo je na ekstremni šport.
-
3. 7. 2025 | Svet
»Vélika vojna z Iranom so bile dolgoletne sanje Benjamina Netanjahuja«
"Vélika vojna z Iranom so bile dolgoletne sanje Benjamina Netanjahuja, naposled je uspel vanjo zvleči tudi Trumpovo Ameriko. Izbral je trenutek, ko je potreboval novo fronto, novo vojno, iranski jedrski program je bil zgolj odvračanje pozornosti, ne dejanski motiv. Vojna v Gazi je bila na mednarodni ravni težje vzdržna: zahodni zavezniki so začeli omahovati, Bruselj je hotel revizijo sporazumov z Evropsko unijo, Francija je napovedala priznanje Palestine, v New Yorku je bil napovedan vrh o rešitvi z dvema državama – treba je bilo ponovno zagnati eksistencialno grožnjo, utrditi notranje in mednarodno soglasje. Treba je bilo odvrniti pozornost javnosti od Gaze, kjer Izrael ni dosegel svojih ciljev, to je izpustitve talcev in uničenja Hamasa. In kjer so buldožerji spremenili mesta in naselja v prah in kjer ubijajo prestradane prebivalce, ki čakajo v vrsti na vreče moke."
-
3. 7. 2025 | Svet
Kaj je Evropa naredila v zadnjih 70 letih?
"Kaj je Evropa naredila v zadnjih 70 letih? Varnost je oddala Ameriki, energetsko se je prepustila Ruski federaciji, industrijsko proizvodnjo pa Kitajski. Zato je Evropska unija tam, kjer je, in jo vsak od teh treh, ko kaj hoče, samo malo zategne in cvilimo. Trump je izkoristil priložnost za pet odstotkov BDP-ja. Čeprav imajo številni, tako kot mi, figo v žepu. Ampak zakaj? Zaradi tega, ker brez Amerike v tem trenutku Evropa ni sposobna izvajati lastne obrambe, sploh ne na učinkovit način. Saj bi se še obranili, samo bi bilo zelo veliko mrtvih. Mene ni strah, da nas bi Rusija skušala zasesti, imeli pa bi trikrat več mrtvih ali pa trikrat večjo škodo, kot bi jo imeli, če bi bile ZDA z nami. Zato je treba dati več za obrambo. Saj je treba igrati tudi Trumpovo igro, ampak mi se moramo osamosvojiti, kar se tiče obrambe."
-
1. 7. 2025 | Kultura
»Ne znamo poslušati drugače mislečih«
V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Anjo Zag Golob, pesnico, urednico, kolumnistko in prevajalko. Že dobro desetletje vodi tudi stripovsko založbo VigeVageKnjige, specializirano za risoroman, ki ima sedež v ljubljanski knjigarni Šiškla, in sestrsko knjigarno Mariborka v štajerski prestolnici. V intervjuju, ki ga je pripravila novinarka Mladine Dora Trček, je med drugim dejala, da kot družba nujno potrebujemo intenzivni tečaj iz aktivnega državljanstva.
-
1. 7. 2025 | Svet
»Srbija potrebuje demokratične spremembe, ne novega Vučića«
"Srbija je v hudi krizi. Ta je z vsakim protestom globlja. Ni ji videti konca. Blokade fakultet in protesti zaradi tragedije v Novem Sadu trajajo od lanskega novembra oziroma decembra. Študenti so se politično artikulirali šele maja, ko so prišli z zahtevo po čimprejšnjih predčasnih volitvah. Ideja je, da bi šli na volitve s svojo listo, opozicijske stranke so pozvali, naj jih podprejo in ne kandidirajo. Ideja bi v normalni, demokratični državi morala veljati za dobro, uspešno. Toda ne v Srbiji. Pred študenti je veliko napora. Sprememb ne bodo zlahka dosegli. Zdijo se nemogoče. Pomenljiva je tudi vsebina protestov. Veliko je bilo govora o Kosovu, mitologiji, srbstvu. O Evropi ni govoril nihče. S takimi narativi sistema ne bodo spremenili. Srbija potrebuje demokratične spremembe, ne novega Vučića."
-
1. 7. 2025 | Svet
"Ali je pet odstotkov res preveč? To je stvar premisleka za vsako članico posebej. Apetit po vlaganjih v vojsko pada približno sorazmerno z zahodnostjo in oddaljenostjo od Rusije. V resnici pet odstotkov oziroma 3,5 odstotka strogo za vojsko ni magična meja med premalo in dovolj varnosti, med nezadostno in ustrezno 'odvračalno držo'. Številko si je izmislil Trump ali nekdo blizu njega, ker je blizu stopnje ameriške vojaške porabe. "
-
1. 7. 2025 | Kultura
Vinko Möderndorfer / »Sam sem se vedno boril, da bi bili ustvarjalci plačani za svoje delo«
V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Vinkom Möderndorferjem, ki velja za enega najplodovitejših umetnikov pri nas. V knjižni obliki je objavil več kot 90 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, na slovenske gledališke in operne odre, na katerih je režiral 110 predstav. Poleg tega je tudi filmski, televizijski in radijski režiser. V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Mladine Luka Volk, je med drugim dejal, da je naloga umetnosti, da trmasto vztraja, saj se samo tako lahko odnos do umetnosti spremeni. Ampak takšen boj traja dolgo.
-
30. 6. 2025 | Politika
Marta Kos / »Recimo bobu bob, fašizmu fašizem, nacizmu nacizem in genocidu genocid«
V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Marto Kos, slovensko političarko na najvišji funkciji v Evropi. Evropska komisarka za širitev je bila v preteklosti tudi veleposlanica v Nemčiji in Švici ter podpredsednica Gibanja Svoboda, politične stranke trenutnega predsednika vlade Roberta Goloba. V intervjuju, ki ga je pripravil urednik Mladine Grega Repovž, je med drugim dejala, da velikih sprememb v Evropi ni povzročila vojna v Ukrajini, kljub temu da gre za vojno sredi Evrope, ki traja že tri leta, "ampak prihod nove ameriške administracije Donalda Trumpa".
-
1. 7. 2025 | Svet
ZDA kot razpadajoči rimski imperij
"Pri ZDA, ki so bile nekoč prve države notranje demokracije, podobno kot Velika Britanija pred in po prvi svetovni vojni, so stvari šle v nedemokratično in sebično zunanjo politiko. Kot kaže obdukcija večdesetletnega dogajanja, gre zdaj za podobno simptomatiko kot pri razpadajočem rimskem imperiju. Mašna na paketu, ki ga je na Bližnjem vzhodu več kot tri desetletja sestavljal Benjamin Netanjahu, zanj pa nacionalistične račune izstavljal ZDA, se je najbrž zavezala v Iraku. Napadel ga je in izsilil še ameriški napad nanj, taka je bila njegova več kot tridesetletna obsesija."
-
1. 7. 2025 | Družba
Družba postaja iz leta v leto bolj tekmovalna. Je to posledica permisivne vzgoje?
"Družba postaja iz leta v leto bolj tekmovalna. Po drugi strani je to posledica permisivne vzgoje. Pred kakšnimi osmimi leti smo otrokom za vsako malenkost pisali priznanja. Na koncu šolskega leta je moral vsak dobiti kakšno pohvalo, in potrebovali bomo še kar nekaj časa, da to miselnost spravimo nazaj v zdrave okvire. Predvsem odrasli morajo dojeti, da se otroci med seboj razlikujejo, kar je tudi prav. Dobra ocena je dobra in ji z razlogom tako rečemo, kot je zadostna še tudi dovolj."
-
29. 6. 2025 | Politika
Največji zanikovalec sistema v Sloveniji že desetletja vpije o krivosodju
"Posnetki izpred celjskega sodišča so me spomnili na prizore iz časa Depale vasi pred parlamentom ali dogajanje pred vrhovnim sodiščem v zadevi Patria. Glavni reprezentant in organizator teh množic je največji zanikovalec sistema pri nas, človek, ki že desetletja vpije o krivosodju. Vprašamo se lahko, ali se je tega uničevanja sistema Trump učil pri nas ali smo se mi učili pri Trumpu. Ne bo presenečenje, če bomo pred volitvami, v volilnem spopadu doživeli skrajne oblike politične regresije in velike odmerke trumpizma. Pa ne gre za posameznika, protagonista desnice, ampak za koncept ustavne večine, nove ustave, zrušitve pravosodnega sistema in postavitev novega. Te namere, programi so radikalno desni. V evropskem parlamentu in tudi doma jih manifestirajo njihovi zastopniki. Uveljavitev teh skrajnih, vulgarnih tendenc bi za Slovenijo, za njeno demokratično zasnovo pomenilo veliko nazadovanje."
-
29. 6. 2025 | Svet
»Trump, Netanjahu in njima podobni – to niso nobeni politiki. To niti ljudje niso.«
"Ta svet se vsak dan bolj pogreza v pekel, a se še vedno nič ne zgodi. Evropa jeclja, mečka, vzdihuje, niti trgovanja z Izraelom si ne upajo prekiniti, nekateri voditelji dajejo izjave, ki me osupnejo, à la: +Izrael (pri napadu na Iran) dela umazano delo za vse nas'. Ne, zame ne, čeprav preziram iranski režim! "
-
29. 6. 2025 | Politika
»Glavna nevarnost EU ni Rusija«
"To so vsiljene zahteve brez strokovnih argumentov. Zapadli smo v obrambno histerijo. Zagotavljanje finančnih sredstev je najlažji del naloge. A pogrešam odgovore na bistvena vprašanja. Kdo je naš sovražnik, za kakšno vojno se oborožujemo? Bomo kopičili tanke in letala ali zagotavljali kibernetsko varnost?"
-
27. 6. 2025 | Družba
»Umetno inteligenco bo treba uporabljati po pameti, in ne na pamet«
"Umetna inteligenca neopazno postaja pomemben del našega vsakdana. Na določenih področjih je nedvomno lahko zelo koristna, saj poenostavi, pospeši in olajša marsikatero opravilo. Uporabljati pa jo bo treba po pameti, in ne na pamet, saj lahko njena (zlo)raba v učnih procesih poneumi generacije otrok, njena pretirana raba v vsakdanjem življenju pa nas lahko pahne v dolgčas in brezdelje."
-
27. 6. 2025 | Družba
»Če bosta podnebna in energetska politika pravični in dobri za ljudi, bodo pripravljeni sodelovati«
"Če bosta podnebna in energetska politika pravični in dobri za ljudi, bodo pripravljeni sodelovati. Zeleni prehod mora biti pravičen in tisti, ki trošijo največ energije, morajo tudi največ prispevati. Žal pa se precej uspešno v javnost lansira negativna podoba zelenega prehoda. Lansirajo jo interesi, ki jih lahko jasno opazimo tudi v Sloveniji, to so večinoma desne stranke, ki hočejo na ta način pridobivati politične točke, in podjetja, ki služijo z uničevanjem okolja. A na to se ne smemo odzvati z molkom o zelenem prehodu, prav tako pa ne smemo odgovarjati s sredinskimi, liberalnimi ukrepi, dobrimi predvsem za premožnejše prebivalce. Edini pravi odgovor, ki lahko ljudi ponovno prepriča, da gre za skupen cilj, ki prinaša boljše življenje, je podnebna pravičnost.
-
28. 6. 2025 | Politika
Kdo in kako bo sestavil novo vlado?
"Pred volitvami 2026 je jasno, da se bosta za zmago pomerila dosedanja 'nosilca' na obeh polih, torej Janševa SDS na desni in Golobovo Gibanje Svoboda na levi. Še več: po petkovi odstranitvi Mateja Tonina z vrha NSi se je izčistil tudi položaj pri partnerjih nosilcev na obeh polih. V NSi so namreč za koalicijo z Janšo nenavdušenega Tonina zamenjali z bolj prilagodljivim, ubogljivim in lažje vrtljivim Jernejem Vrtovcem in s tem ustregli Janševi želji, pri Golobu pa sta za partnersko zvezo v novi vladi še vedno na razpolago tako SD kot Levica, slednja še okrepljena z volilno povezavo s stranko Vesna. Tako strukturirana pola bi bila razdeljena točno na pol, vsak bi zbral enako število sedežev v novem državnem zboru. Kar z drugimi besedami pomeni, da bo o tem, kdo in kako bo sestavil novo vlado, odločal vmesni, tretji pol, ki ga bosta nosila Anže Logar s svojimi Demokrati in pa Prebilič."
-
25. 6. 2025 | Politika
Naslovnica nove Mladine / SLABA DRUŽBA
V petek, 27. junija, izide nova Mladina! V 26. letošnji številki, ki bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani, opozarjamo, se sprašujemo, zakaj bi morale izdatke za obrambo države Evropske unije (EU) povečavati do 5 odstotkov BDP, če jim je uspelo ustaviti ruski pohod, zdaj ko za obrambo v povprečju namenjajo 1,5 odstotka BDP. Več o "slabi družbi" preberite v novi Mladini!
-
25. 6. 2025 | Svet
»Govorice o tretji svetovni vojni so izrazito pretirane in niso realistične«
"Mislim, da so govorice o tretji svetovni vojni izrazito pretirane in da niso realistične. Res je, da živimo v obdobju, ki ga znanost o mednarodnih odnosih slika kot zelo problematičnega. Nastajajo velike spremembe porazdelitve moči v mednarodnih odnosih, smo v procesu prehoda iz unipolarnega v multipolarni globalni red."
-
25. 6. 2025 | Svet
»Iranski režim bo zdaj pospešeno in še bolj tajno nadaljeval razvoj jedrskega orožja«
"Četudi javno nihče ni priznal, da je cilj napadov na Iran dejansko zrušenje islamskega režima, je trenutno vzdušje v sobanah Washingtona in Jeruzalema precej nedvoumno. Podobnemu vzdušju smo bili priča pred dobrimi 20 leti, ko je Busheva administracija rekordno hitro pod pretvezo jedrskega orožja strmoglavila bližnjevzhodni režim – zveni znano? – iraškega samodržca Sadama Huseina."
-
24. 6. 2025 | Svet
Kaj potrebuje Netanjahu za politično in osebno preživetje?
"Netanjahu ne potrebuje zmage v Iranu, ki bi odstranila njegovega krvnega sovražnika. On za politično in osebno preživetje potrebuje sovražnike, čim več in čim bolj prepričljive. Le ti mu omogočajo obnašanje, ki ga Izraelci hočeš nočeš večinsko sprejemajo in podpirajo. Vojna, ki nam jo uprizarja Izrael v Gazi in zdaj še v Iranu, je brutalna sodobna različica nacističnega pobijaanja v drugi svetovni vojni."
-
24. 6. 2025 | Politika
"Evropska unija in Evropa kot celina bi se morala zavedati, da je Bližnji vzhod seveda naše dvorišče, to je pred našimi vrati. In zato zelo pozorno spremljamo vse skupaj. Tisto, kar mene in še marsikaterega mojega kolega moti, pa je, da EU izgublja svojo moč pri tovrstnih mednarodnih spopadih, ki imajo širše razsežnosti. To za EU seveda ni dobro. Ko se v vojno med dvema državama vmeša nekdo tretji, se hitro lahko v vojno potegne še koga."
-
25. 6. 2025 | Kultura
V Kino Šiška prihaja Steve Von Till
V Kino Šiška 1. julija, ob 20.00 s solo projektom prihaja Steve Von Till. Ameriški glasbenik je najbolj znan kot vokalist in kitarist post-metal zasedbe Neurosis, ki se ji je pridružil leta 1989. Za ogrevanje bodo poskrbeli Greet, projekt temačnega folka, ki ga zaznamujeta dron harmonija in glas nekdanjega bobnarja skupine Dawn Ray’d, Matthewa Broadleyja.
-
24. 6. 2025 | Kultura
»Smo v neprestanem boju za to, da bi bilo naše življenje kot v Ljubljani«
"Mislim, da smo glede tega v Sarajevu posebni. Že takoj zjutraj, čim se zbudiš in greš na ulico, moraš moraš biti pripravljen na provokacije, fore in izmenjavo komentarjev. V tem pogledu je Sarajevo trd prostor, saj ves čas drug drugega na neki način preizkušamo. Vendar je vse vedno nekakšna humoreska oziroma gre za črni humor. Moram priznati, da je naša realnost veliko bolj tragična, kot se mi do nje obnašamo. Po uničenju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja si Bosna ni nikoli opomogla na pravi način. Radi rečemo, da smo stalno na dnu dna, in kar koli počneš, to počneš s podobnim kodom kot v vojni, da bi drug drugemu naredili življenje lepše in bolj smiselno, saj pri nas država dela proti svojim prebivalcem, z izjemo tistih, ki so del nje. Smo v neprestanem boju za to, da bi bilo naše življenje kot v Ljubljani. Ko pridem sem, doživim kulturni šok."
-
24. 6. 2025 | Politika
Kaj bo Prebilič z novo stranko prinesel v levosredinski prostor?
"Prebilič bo s stranko prinesel neko notranjo dinamiko v levosredinski prostor. Gotovo povezovanje med Vesno in Levico ne ustreza njegovemu političnemu profilu, čeprav pravzaprav zelo malo vemo o njegovem političnem profilu, a tja verjetno ne sodi. Kaj se bo zgodilo, komu bo pobiral glasove pa je pravzaprav vprašanje, o katerem je težko govoriti ... Bomo videli, pustimo se presenetiti čarom demokracije in pluralističnega političnega prostora in se s tem ne preveč ukvarjati."
-
23. 6. 2025 | Svet
V Levici so v sporočilu za javnost spomnili, da sta pred dobrimi 20 leti George Bush mlajši in njegova administracija lagala glede tega, da je Irak posedoval orožje za množično uničevanje. Takrat sta Francija in Nemčija (se pravi Schröder in Chirac) zavrnila sodelovanje in obsodila invazijo. Danes pa, tako v Levici, se ZDA niti ne pretvarjajo, da je to razlog, saj je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da mu je vseeno, kaj pravijo jedrski inšpektorji in njegovi lastni obveščevalci.
-
22. 6. 2025 | Politika
Čas bi že bil, da nehajo vsi srati o neki ugrabljeni ali globoki državi
"Za nami je dobrih petintrideset let demokracije in eno leto manj samostojnosti. Kako z nekaj stavki zaobjeti to obdobje? Najprej se je treba odpovedati vsemu retoričnemu balastu o stoletnih sanjah o lastni državi in blebetanju o tem, kako smo se rešili jugo zapora. To so pravljice za majhne otroke in uspavanke za lahko noč."
-
22. 6. 2025 | Svet
Zakaj se je Izrael odločil, da bo Iran napadel prav zdaj
"Že več desetletij, od zmage islamske revolucije v Iranu leta 1979, ima ta z Izraelom zelo slabe odnose. Do pred kratkim sta jih državi reševali s spopadi prek posrednikov in v tujini, lani aprila sta se po zraku prvič spopadli neposredno. Kar se dogaja zadnji teden, je sicer ne nepredvidljivo nadaljevanje lanskih spomladanskih in jesenskih medsebojnih obstreljevanj, ki pa gre v silovitosti izraelskih napadov in iranskih protinapadov veliko dlje, kot je šlo lansko izmenjevanje izstrelkov. Dolgoletna hladna vojna med državama je vedno bolj vroča."
-
22. 6. 2025 | Družba
»Še nikoli ni imelo tako malo tako vulgarnih ljudi v rokah tako velike moči«
"V znanstvenih krogih že zelo dolgo poteka debata, kako popularizirati znanost in komunicirati o vsebinah, povezanih s podnebnimi spremembami. Znanstveniki se sprašujejo, kaj so storili narobe in kako bi morali komunicirati, da bi bili slišani. Mislim, da osnovni problem ni v komunikaciji. Znanstveniki dokaj dobro opozarjajo na to, kaj se dogaja z našim planetom. Osnovni problem je, da znanost pač ni edini dejavnik, ki določa družbo. Ni niti blizu dominantnemu dejavniku. Dominantni dejavnik so ekonomski interesi, ki trenutno niso v prid večini. Zelo malo ljudi odloča o zelo veliko usodah. Mislim, da še nikoli ni imelo tako malo tako vulgarnih ljudi v rokah tako velike moči. In ti ljudje ne bodo nosili posledic svojih odločitev, vsi drugi jih bomo."
-
21. 6. 2025 | Svet
»Če želimo sedanjo ameriško politiko razumeti, je nujno, da trumpizem ločimo od Trumpa«
"Če želimo sedanjo ameriško politiko razumeti in se nanjo racionalno odzvati, je nujno, da trumpizem kot predsedniško doktrino ločimo od kapric in eskapad samega Trumpa in ga obravnavamo kot preostale sodobne zunanjepolitične doktrine sveta. Ameriški dekalog in njihovo razumevanje ogrožanja evropske tradicije in demokracije sta lahko priročni orodji za vseevropsko in nacionalno streznitev in določitev osnovnih smernic bodočega geopolitičnega, strateškega, ekonomskega in tehnološkega razvoja."
-
20. 6. 2025 | Družba
"Vprašanje, kako zahtevna naj bo šola, je že dolga leta eno najbolj intrigantnih vprašanj v šolstvu, nanj pa je še vedno slišati diametralno nasprotne odgovore. Medtem ko raziskave in učitelji na vseh stopnjah izobraževanja opažajo izrazito poslabšanje zmožnosti branja in razumevanja, zlasti daljših besedil, ter posledično okrnjeno sposobnost upovedovanja oziroma pisanja, je po drugi strani slišati, da šolarje v eri interneta po nepotrebnem zasuvajo z utrujajočimi podrobnostmi, ki da so le klik stran. Drži oboje, toda ob tem je nesporno, da bi morebitno zniževanje standardov znanja na dolgi rok vodilo v kognitivno osiromašenje ne le posameznikov, temveč družbe v celoti."
