Urša Marn

  • Urša Marn

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Politika

    Najdaljši most

    Neredki slovenski župani so nagnjeni k ekscesom. Zdi se jim, da je edini način za privabljanje trum turistov postavitev fantazijskega projekta, ki nima nič skupnega z regionalno identiteto. V času pred lokalnimi volitvami se ta nagnjenost županov še stopnjuje in doživljamo inflacijo megalomanskih zamisli.

  • Urša Marn

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Politika

    Dražba javnega

    Mala loža pod levim krilom Pretorske palače na Titovem trgu v Kopru je bila kljub zgražanju in nasprotovanju koprskih meščanov na javni dražbi prodana zasebnemu podjetju za 57.300 evrov, torej samo za tisoč evrov več, kot pa je znašala izklicna cena.

  • Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Družba

    Spletna učilnica matematike

    Matematika – verjetno najbolj osovražen predmet v zgodovini šolstva in eden tistih, s katerimi zasebni inštruktorji zaslužijo največ. Pa bi lahko bilo drugače? »Seveda,« je prepričan Andrej P. Škraba, ekonomist, ki matematiko že štiri leta skuša približati mladim v brezplačni spletni učilnici Astra.si.

  • Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Družba

    Dr. Roman Jerala, vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani

    Slovenci bomo do leta 2050 »srečni ljudje in globalne lestvice blaginje nas bodo uvrščale čisto pri vrhu« - nam obljublja Strategija razvoja Slovenije. Prof. dr. Roman Jerala, eden od najprodornejših slovenskih znanstvenikov, se tej in drugim cvetkam, zbranim v strategiji, le kislo nasmiha. Kaj drugega mu niti ne preostane. Njegovi pozivi politiki, naj znanost vzame resno in jo finančno izdatneje podpre, saj bo država od njenih dognanj imela večjo korist kot na primer od drugega tira, so zaman. Vlada Mira Cerarja sicer zatrjuje, da je znanost njeno prednostno področje, a številke kažejo drugače. Po vlaganjih v raziskave in razvoj smo na repu Evrope. Dr. Jerala je junija postal član Evropske organizacije za molekularno biologijo EMBO. Ta mednarodna organizacija združuje 1700 najboljših znanstvenikov z vsega sveta, ki se ukvarjajo z vedami o življenju, med njimi tudi 85 Nobelovih nagrajencev.

  • Urša Marn  |  foto: Tjaša Zajc

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Družba

    Stranska vrata za lene genije

    Oskar Haidn predava o pogonih za vesoljska plovila na Tehniški univerzi v Münchnu (TUM). S kolegi z vsega sveta išče in raziskuje okoljsko sprejemljiva goriva za rakete in satelite. Ko je bil še šolar, je sovražil predvsem tri predmete: matematiko, fiziko in angleščino. Njegovo maturitetno spričevalo je bilo srednja žalost, je zaupal novinarjem revije Spiegel. Haidn je tudi član izbirne komisije za sprejem na univerzo. Na njej so že leta 2000 pri skoraj vseh študijskih predmetih odpravili številčno ocenjevanje, pa kljub temu sodi med elitne nemške univerze. Kandidati z vsemi točkami na maturi se večinoma lahko vpišejo samodejno, vendar na izbirne pogovore povabijo tudi dijake s povprečno oceno na maturi. Če kandidat komisijo prepriča, se lahko vpiše kljub slabšim ocenam. »Za ocene mi je res vseeno,« je novinarjem Spiegla razložil Haidn. »Mladi smejo delati napake. Kar želim videti, so radovednost, zagrizenost in želja po učenju.«

  • Urša Marn

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Družba

    Rekordna vzpenjača

    »Vzpenjača? Ne, hvala. Jaz grem peš!« so marca leta 2003 proti gradnji tirne vzpenjače na ljubljanski grad protestirali Ljubljančani in Ljubljančanke. Dobrih štirinajst let pozneje, točneje 15. avgusta letos, je vzpenjača v enem samem dnevu na grad prepeljala rekordnih 3324 potnikov, od začetka obratovanja leta 2006 do danes pa že 3,2 milijona – od domačinov do turistov, od plebsa do plemstva. Z vzpenjačo so se peljali tudi britanska kraljica Elizabeta II., vojvoda Edinburški in japonski princ Akišino. Gneča je tolikšna, da je treba v poletnih mesecih na prevoz čakati tudi pol ure. Na mestni upravi zato razmišljajo o namestitvi druge kabine za potnike.

  • Urša Marn

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Politika

    Etapna zmaga Magne

    Agencija za okolje (Arso) je avstrijsko-kanadskemu avtomobilskemu gigantu Magna Steyr izdala okoljevarstveno soglasje za lakirnico v Hočah. V dovoljenju Arso ugotavlja, da je Magna s predloženo dokumentacijo in njenimi dopolnitvami izkazala, da je poseg sprejemljiv za okolje in da zaradi gradnje mejne vrednosti ne bodo presežene. Prav tako bodo v tovarni – po mnenju Arso – pri obratovanju uporabili tehnologije lakiranja, ki so sprejemljive oziroma skladne z zahtevami najboljših razpoložljivih tehnik in imajo nižje emisije hlapnih organskih spojin. Tudi glede varstva voda naj bi bil poseg sprejemljiv, direkcija za vode je Magni celo že izdala vodno soglasje.

  • Urša Marn

    4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Politika

    Narobe svet

    Trgovina je ena največjih gospodarskih dejavnosti v Sloveniji: zaposluje 79 tisoč delavcev in ustvari skoraj petino bruto domačega proizvoda. Lani so čisti dobički v trgovini znašali 628,7 milijona evrov – to je 18,1 odstotka več kot leta 2015 in kar 41,8 odstotka več kot leta 2008. Kljub okrevanju pa podjetja le stežka dobijo nove delavce. Tuš jih že nekaj časa išče z oglasnimi plakati, tistim svojim zaposlenim, ki priporočijo nove delavce, pa celo obljublja finančno nagrado. Mercator jih išče na primer tudi z oglaševanjem na socialnih omrežjih. A zanimanje je majhno, kajti plače v tej dejavnosti so nizke, delovni čas pa neugoden.

  • Urša Marn

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Politika

    Zmaga razuma

    Potem ko je že kazalo, da bo novi zakon o vrednotenju nepremičnin končal v predalu, ga je vlada vendarle potrdila in poslala v parlamentarno razpravo. Če bo sprejet še letos, bo geodetska uprava lahko že prihodnje leto izvedla generalno vrednotenje nepremičnin po novih pravilih. Ključna prednost novega sistema je, da bodo lastniki lahko sodelovali pri določitvi vrednosti svojih nepremičnin.

  • Urša Marn

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Družba

    Še ena stihijska pozidava

    V zahodnem delu ljubljanskega Mirja, v predelu med Hajdrihovo ulico, Lepim potom, Jamovo in Finžgarjevo ulico, je v zadnjem času začela z naglico potekati gradbena dejavnost, ki stanovalce tega naselja močno skrbi. Začelo se je s porušenjem manjše vile znane kulturniške družine Šantel na Teslovi ulici. Ogromno gradbeno jamo je kmalu zapolnila podzemna garaža, nad njo pa se je vzpel dokaj velik vila blok.

  • Urša Marn

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Ekonomija

    Plače na čakanju

    Rast plač se mora načeloma prilagajati rasti produktivnosti – to je zlato pravilo v ekonomiji. Takrat ima rast plač nevtralni učinek na stroškovno konkurenčnost gospodarstva. Vendar lastniki kapitala v Sloveniji (in še marsikje drugje) tega pravila ne upoštevajo.

  • Urša Marn

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Politika

    Čim bolj zgodaj, tem bolje

    Polemike o zgodnejšem uvajanju prvega tujega jezika in o uvedbi obveznega drugega tujega jezika v osnovne šole v Sloveniji trajajo že najmanj štiri leta. Za zdaj je prvi tuji jezik za osnovnošolce obvezen šele pri devetih letih, drugi tuji jezik pa je še vedno izbirni predmet. Z novelo zakona o osnovni šoli naj bi oboje spremenili.

  • Urša Marn

    7. 7. 2017  |  Mladina 27  |  Politika

    Varčevanje v šolstvu

    Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport namerava že to jesen z novelo zakona o osnovni šoli uvesti nekaj pomembnih sprememb. Ena bolj spornih je uvedba drugega tujega jezika kot obveznega predmeta.

  • Urša Marn

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Družba

    Luksuzno taborjenje

    Počitnice so za vogalom, vi pa še vedno ne veste, kam bi šli? Če imate radi naravo, je rešitev na dlani: izberite si namestitev v enem od domačih kampov. Srečneži z debelejšo denarnico si lahko privoščite zadnjo domislico slovenskega turizma: glamping. Ta tip namestitve, ki bi mu lahko rekli tudi luksuzno taborjenje (glamping je skovanka besed glamur in kamping), se je po državi razpasel hitreje, kot lahko izgovorite besedo rezervacija. Nekateri glampingi so tako priljubljeni, da boste na vrsto prišli šele v poletni sezoni 2018, a ne obupajte, še vedno lahko ujamete prosto mizo za večerjo pod zvezdami. Kam torej?

  • Urša Marn

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Družba

    »Beseda evforija je pretirana«

    Beseda evforija je pretirana. Če zaradi naraščanja števila prodaj in vse krajših časov prodaje nepremičninski posredniki in mediji že govorijo o nepremičninski evforiji, potem ta za zdaj velja le za stanovanja. Sploh pa je še ne gre primerjati z evforijo pred nepremičninsko krizo, ko se je kljub visokim cenam nekritično kupovalo vse, kar se je pojavilo na trgu.

  • Urša Marn

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Družba

    Od mrtvaka do junaka

    »Nepremičninska evforija je zelo pretirana oznaka za trg, ki se postopoma pobira po več letih upada,« dogajanje na slovenskem nepremičninskem trgu komentira ekonomistka prof. dr. Andreja Cirman, dobra poznavalka tega trga, sicer pa predavateljica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

  • Urša Marn

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Politika

    Bolje dvakrat kot nikoli?

    Da bi preprečila kopičenje neizkoriščenih stavbnih zemljišč, se je vlada odločila za uvedbo nove takse. Ta ne bo veljala za vsa neizkoriščena stavbna zemljišča, temveč le za tista, na katerih so bila izvedena javna vlaganja, ki mirujejo že več kot tri leta in ki ležijo v posebnem območju, določenem na podlagi razvojnih usmeritev ter navedenem v posebnem odloku in prostorskem planu občine.

  • Urša Marn

    9. 6. 2017  |  Mladina 23  |  Družba

    Nazaj v planinski raj?

    Gore so v glavah Slovencev sopomenka za čisto naravo, zato tudi od planinskih koč pričakujemo odgovoren odnos do okolja. Vendar veliko planinskih koč ne dosega predpisanih okoljskih standardov.

  • Urša Marn

    9. 6. 2017  |  Mladina 23  |  Družba

    Vstop prepovedan

    Že več kot leto dni si študenti psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaman prizadevajo, da bi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič implementirala sklep, s katerim bi jim omogočila delo v šolstvu.

  • Urša Marn

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Politika

    Strah pred volitvami

    »Bojim se, da smo prišli do točke, ko moramo jasno povedati, da v tem mandatu zakon o davku na nepremičnine ne bo sprejet,« je na kongresu slovenskih občin izjavila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman in odkrito priznala, da so razlog bližajoče se volitve. Danes 70 odstotkov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) prispevajo poslovni subjekti (pisarne, lokali, industrija), fizične osebe pa prispevajo 30 odstotkov, in to kljub temu, da prav hiše in stanovanja pomenijo 60 odstotkov vrednosti nepremičnin v državi.

  • Urša Marn

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Družba

    Izigrani arhitekti

    Koprski župan Boris Popovič je politik velikopoteznih načrtov, a kaj, ko se večina teh načrtov konča, še preden se začnejo. Pred leti je sanjal o gradnji več kot 300 metrov visoke stolpnice, ki bi po višini presegala Eifflov stolp in katere gradnja bi stala več sto milijonov. Arhitekti so pripravili idejne zasnove, občina pa si je medtem že premislila.

  • Urša Marn

    20. 1. 2017  |  Mladina 3  |  Družba

    Privatizacija duševnega zdravja

    Na mrzel decembrski dan je staršem rekla, da se bo vrgla iz osmega nadstropja bloka. Stara je bila deset let. Ali misli resno? Starši niso želeli tvegati. Šli so v zdravstveni dom, kjer so dobili napotnico in seznam kliničnih psihologov s koncesijo na območju Ljubljane, specializiranih za obravnavo otrok. Začeli so klicati. Čakalna doba pri prvem: eno leto. Pri drugem: devet mesecev. Pri tretjem: štirinajst mesecev. In tako do konca seznama. Nikjer čakalna doba ni bila krajša od pol leta. Edini nasvet, ki so ga obupani starši dobili po telefonu, je bil: »Pogovorite se z otrokom. Če se bo izkazalo, da še vedno potrebuje strokovno pomoč, pokličite znova.«

  • Urša Marn

    13. 1. 2017  |  Mladina 2  |  Družba

    Pomembna zmaga za žrtve bančnega pohlepa

    Tik pred koncem minulega leta je sodišče Evropske unije izdalo pomembno sodbo. Gre za odločitev, da so klavzule v kreditnih pogodbah o minimalni obrestni meri, pod katero variabilne obresti ne smejo pasti, nepoštene za potrošnika. Povedano še drugače: te klavzule so nepošten pogodbeni pogoj, ki je skladno z evropsko direktivo 93/13 nezakonit. Sodišče EU je razsodilo, da je treba neupravičeno preplačane zneske upoštevati tudi na nazaj.

  • Urša Marn

    23. 12. 2016  |  Mladina 51  |  Politika

    Pregled leta: Prekletstvo večno nezadovoljnih

    Dva meseca pred koncem leta je vladni urad za makroekonomske analize in razvoj ugotovil, da je rast bruto domačega proizvoda naše države za leto 2016 podcenil kar za 40 odstotkov. Težava s pesimizmom v napovedih gospodarske rasti je, da se ta pesimizem navadno prenaša v nižja pričakovanja, zmanjšanje podjetniških vlaganj, strah potrošnikov pred nakupi in pretirano fiskalno zategovanje. Gre za učinek samouresničujoče se prerokbe. Posledica pesimizma so zgrešeni gospodarski ukrepi, ki vodijo v nižjo gospodarsko rast od potencialno mogoče.

  • Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    2. 12. 2016  |  Mladina 48  |  Politika

    Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča

    Bolnišnice drobijo večja naročila na manjša, zato da se izognejo javnim r azpisom. Več kot polovica vsega medicinskega materiala se nabavlja prek naročilnic. Naročila nabavnim službam narekujejo zdravniki, vsak svoje, cene pa določajo posredniki, ki služijo s previsokimi maržami. Na ministrstvu za zdravje so šele pred kratkim začeli resneje razmišljati o prekinitvi začaranega kroga, vendar pa izstop iz njega ne bo preprost. Če bi se pri nabavi zdravil in medicinskotehničnih pripomočkov res želeli izogniti posrednikom, bi morali najprej doseči spremembo evropskih predpisov. Se slovenska politika, vajena podrejanja Bruslju, upa spustiti v to bitko? Tudi o tem smo se pogovarjali s predsednikom računskega sodišča Tomažem Veselom.

  • Urša Marn

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Ekonomija

    V bran velekapitalu

    Pričakovali bi, da bodo državni organi varovali interese malih vlagateljev, ne da izpolnjujejo pričakovanja finančnih posrednikov. A pravila so pri nas postavljena na glavo. Namesto da bi ministrstvo za finance in Agencija za trg vrednostnih papirjev varovala vlagatelje pred visokimi stroški odpiranja in vodenja trgovalnih računov, na katere je treba do konca leta prenesti delnice iz centralne Klirinško-depotne družbe, sta se postavila v bran borznoposredniških hiš.

  • Urša Marn

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Ekonomija

    Slepa vera

    Po letih rezanja, odrekanja, podaljševanja »začasnih« varčevalnih ukrepov in po tem, ko nam je proračunski minus tudi na račun dohodkovno najranljivejših slojev uspelo spraviti pod predpisano maastrichtsko mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda, podatki pa so postali pozitivni, se je Slovenija spet znašla v skupini največjih evropskih bolnikov.

  • Urša Marn

    28. 10. 2016  |  Mladina 43  |  Politika

    Plenjenje

    Še dobra dva meseca nas ločita od zaprtja registrskih računov za fizične osebe. Zdaj ima registrske račune pri centralni klirinško-depotni družbi (KDD) še več kot 218 tisoč Slovencev. Vsi ti morajo do 1. januarja odpreti trgovalni račun pri eni od borznoposredniških hiš ali banki ali pa se delnicam odpovedati. Če ne bodo storili nič od tega, bodo njihove delnice samodejno prenesene na račun pri sodišču, vendar to ne pomeni, da se bodo v celoti izognili stroškom. Tisti, katerih delnice kotirajo na borzni, bodo kljub vsemu dolžni kriti strošek samodejnega prenosa na račun pri sodišču.

  • Urša Marn

    28. 10. 2016  |  Mladina 43  |  Družba

    Zatajeni plakat

    Javno zdravstvo v Evropi je na resni preizkušnji. Zmanjšujejo se sredstva, znižuje se število zaposlenih, zmanjšuje se število ur za izobraževanje osebja, onemogoča se strokovni razvoj, znižujejo se plače, potem pa so tu še korupcija, divja privatizacija in drugi pojavi, kar vse znižuje raven zdravstvene oskrbe in poslabšuje dostopnost javnega zdravstva.

  • Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    14. 10. 2016  |  Mladina 41  |  Ekonomija

    Mojmir Mrak, ekonomist

    S profesorjem mednarodnih financ dr. Mojmirjem Mrakom z Ekonomske fakultete v Ljubljani o težavah največje nemške investicijske banke Deutsche Bank, o tem, zakaj bo nemška vlada to gigantsko banko za vsako ceno reševala, o vračanju koncepta socializacije izgub, o dvoličnosti velikih držav članic EU, pa tudi o tem, ali je Slovenija pripravljena na morebitno novo veliko finančno krizo.