MLADINA Trgovina

Urša Marn

  • Urša Marn  |  foto: arhiv Uroša Ahčana

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Družba

    Uroš Ahčan, kirurg

    Predsednik države Borut Pahor kot po tekočem traku sprejema virtualne gorske zdravnike in druge zvezdnike, ne opazi pa, da bi si njegovo pozornost bistveno bolj zaslužili realni junaki, denimo ekipa onkologov in plastičnih kirurgov iz UKC Ljubljana, ki je pod vodstvom kirurga prof. dr. Uroša Ahčana prva na svetu po najsodobnejši metodi izvedla rekonstrukcijo dojke s 3D-modelom in se s tem zapisala v zgodovino svetovne medicine. Dr. Ahčan je predstojnik kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline na UKC Ljubljana ter redni profesor na katedri za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Več

  • Urša Marn

    20. 1. 2017  |  Mladina 3  |  Ekonomija

    Pravična porazdelitev

    Slovenija bi morala postati druga Švica. Pa ni. Uresničitvi velikopoteznega načrta se ni niti približala. Danes kar 287 tisoč prebivalcev Slovenije živi pod pragom tveganja revščine. To niso samo brezposelni. Med njimi so tudi številni zaposleni, ki prejemajo minimalno plačo. Več

  • Urša Marn

    16. 9. 2016  |  Mladina 37  |  Družba

    Korak nazaj

    Raziskava med srednješolci, izvedena leta 2004, je pokazala, da je 23 odstotkov dijakinj in dijakov prvih letnikov ter 53 odstotkov dijakinj in dijakov tretjih letnikov že imelo spolne odnose. Skorajda enak delež spolno aktivnih v starosti petnajst let je pokazala tudi raziskava 'Spolno vedenje slovenskih srednješolcev' ginekologinje dr. Bojane Pinter in sodelavcev. Mladi so torej spolno aktivni, tega dejstva ne more spremeniti še tako konservativna politika. Naloga države in družine pa je, da jih na ta del življenja čim bolje pripravita in tudi zavarujeta. Več

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc

    2. 9. 2016  |  Mladina 35  |  Politika

    Jože P. Damijan

    Prof. dr. Jože P. Damijan spada med največkrat navajane slovenske ekonomiste, njegov blog pa med najbolj brane v domači blogosferi. Mogoče tudi zato, ker je eden redkih, ki si upajo javno priznati, da so se v nekaterih mnenjih motili, denimo glede enotne davčne stopnje. V politiko je vstopil samo enkrat, v času prve vlade Janeza Janše, ko je bil minister za razvoj. Toda že po treh mesecih, marca 2006, je odstopil in se vrnil na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, kjer je danes redni profesor. Hkrati je sodelavec inštituta Vives na Univerzi v Leuvnu, od letos pa tudi gostujoči profesor na tej belgijski univerzi. Več

  • Urša Marn

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Družba

    »Vsak vrt je po desetih letih zrel za prenovo«

    Slovenci smo navdušeni vrtnarji in ljubitelji urejenih vrtov. A pri tem delamo tudi napake. Ena od klasičnih je, da sadike kupujemo z očmi, namesto po sortah in odpornosti. »Prej bomo kupili rastlino, ki je ob nakupu videti lepo, ki je lepo raščena in ima lepo listje, kot pa se vprašali, ali je takšna samo zaradi tega, ker je hitro zrasla zaradi gnojil in ali je rasla primerno dolgo ob primerni oskrbi,« pravi Katja Bleiweis Strgar, vodja vrtnega centra Pro Horto Strgar. Podjetje je že leta 1968 ustanovil Jože Strgar, takrat še obrtnik, pozneje pa župan Ljubljane. Drevesnica, ki jo je zasnoval v Črnučah, je še danes edina velika drevesnica v Ljubljani z lastno proizvodnjo rastlin. Tradicijo nadaljujeta Strgarjev sin Andrej, krajinski arhitekt in zapriseženi sodni cenilec hortikulturne stroke, in njegova žena Katja, ki je po poklicu sicer geologinja, a v podjetju dela že 27 let, tako da ima veliko praktičnih izkušenj. Po njenem mnenju največje napake pri urejanju vrtov izhajajo iz prepričanja Slovencev, da vse znamo sami. »Urejanja vrtov se večinoma lotevajo brez načrta, nekako tako: tam bo trava, tam bomo nekaj zasadili, tam bo lopa, tam pa drevo za senco. Potem se lotijo nakupa rastlin po načelu ‘ta mi je všeč’. Brez pomisleka, kakšna bo ta rastlina čez pet let.« Več

  • Urša Marn

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Družba

    »Plečnik ni vse, kar Slovenija potrebuje od arhitekture«

    Prof. Matej Blenkuš je od oktobra lani dekan Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Bil je edini kandidat za ta položaj, kar ni presenetljivo, saj se arhitekti s projektiranjem ukvarjajo veliko raje kot z upravljanjem. A Blenkuš ni samo dekan in predavatelj, je tudi vodja uspešnega projektantskega podjetja abiro, v katerem je zaposlenih osem arhitektov. Več

  • Urša Marn

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Družba

    Reveži z nepremičninami

    Slovenci največji delež svojega premoženja namenimo nakupu in vzdrževanju nepremičnin. Zato da imamo lastno stanovanje ali hišo, smo se pripravljeni ujeti v primež dolgoletnega stanovanjskega posojila, na starost pa potrpeti celo mraz, vlago in plesen. Angleščina pozna izraz »house-poor«, ki ga lahko prevedemo kot hišno revščino. Opisuje položaj, v katerem človek porabi (pre)velik delež svojih prihodkov za plačilo stroškov, ki jih ima s stanovanjem ali hišo. Tu ne gre samo za stroške stanovanjskega posojila, pač pa tudi za stroške ogrevanja, elektrike, vode, odvoza smeti, vzdrževanja. Nepremičnina nam pobere toliko denarja, da nam ne ostane dovolj za osnovne življenjske potrebščine, na primer za hrano. Več

  • Urša Marn

    25. 5. 2018  |  Mladina 21  |  Politika

    Okolje proti državi

    Podnebne spremembe niso izmišljotina paranoičnih znanstvenikov, ampak še kako resnično dejstvo. Temperatura narašča, padavinski vzorci se spreminjajo, ledeniki se krčijo, snežna odeja se tanjša, gladina morja se zvišuje. V zadnjem stoletju se je povprečna temperatura po svetu zvišala za 0,6 stopinje Celzija, povprečna temperatura v Evropi pa za skoraj stopinjo. Več

  • Urša Marn

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Družba

    Slepi tir

    Slovenija je bila pri gradnji avtocestnega križa zelo učinkovita. Resda je bil projekt drag, a se ga je lotila pogumno in ga izpeljala dokaj hitro. Popolnoma drugače pa je, ko gre za gradnjo ali vsaj posodobitev železniškega omrežja. Tako se projekt ljubljanskega železniškega vozlišča že osem let ni premaknil z mrtve točke. »Kamionski promet na ljubljanskem avtocestnem obroču narašča, zastoji so vsepovsod in popolnoma nesprejemljivo je, da se projekt ljubljanskega železniškega krožišča ne nadaljuje,« opozarja Miran Gajšek, vodja oddelka za urejanje prostora pri mestni občini Ljubljana. Velik korak naprej bi v Ljubljani naredili že s tem, če bi ponovno vzpostavili železniško tovorno progo Tivolski lok. Gre za nekaj sto metrov proge, ki bi zagotovila, da bi se tovorni vlaki iz Primorske izognili glavni ljubljanski železniški postaji in bi šli naravnost proti Gorenjski in naprej v Avstrijo. Tivolski lok je nekoč že obstajal, zgrajen je bil leta 1916, v času odprtja soške fronte, ko je Ljubljana postala eno od osrednjih vozlišč za oskrbovanje bojišča. Po prvi svetovni vojni je lok zaradi rapalske meje, ki je tedanjo zahodno Slovenijo dodelila Italiji, izgubil pomen. Obnovljen je bil leta 1944, ko je bila Ljubljana pod nemško okupacijo, v rabi pa je ostal vse do šestdesetih let. Odstranili so ga, ko so zgradili podvoz pod železniškimi tiri na Celovški cesti. Več

  • Urša Marn

    4. 5. 2018  |  Mladina 18  |  Družba

    Učitelji o prenovi učnega načrta za slovenščino ne vedo nič

    Učitelji praktiki že dolgo opozarjajo, da je veljavni učni načrt za slovenščino v osnovni šoli slab in da bi potrebovali novega, takšnega, ki bi bil učinkovitejši. Kajti danes ni nobena redkost, da se mladim celo, ko pridejo na fakultete, ne sanja niti, kje postaviti vejico. Učni načrt bi morali narediti bolj življenjski in manj omejujoč. Več