Urša Marn

  • Urša Marn  |  foto: arhiv Uroša Ahčana

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Družba

    Uroš Ahčan, kirurg

    Predsednik države Borut Pahor kot po tekočem traku sprejema virtualne gorske zdravnike in druge zvezdnike, ne opazi pa, da bi si njegovo pozornost bistveno bolj zaslužili realni junaki, denimo ekipa onkologov in plastičnih kirurgov iz UKC Ljubljana, ki je pod vodstvom kirurga prof. dr. Uroša Ahčana prva na svetu po najsodobnejši metodi izvedla rekonstrukcijo dojke s 3D-modelom in se s tem zapisala v zgodovino svetovne medicine. Dr. Ahčan je predstojnik kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline na UKC Ljubljana ter redni profesor na katedri za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Več

  • Urša Marn

    20. 1. 2017  |  Mladina 3  |  Ekonomija

    Pravična porazdelitev

    Slovenija bi morala postati druga Švica. Pa ni. Uresničitvi velikopoteznega načrta se ni niti približala. Danes kar 287 tisoč prebivalcev Slovenije živi pod pragom tveganja revščine. To niso samo brezposelni. Med njimi so tudi številni zaposleni, ki prejemajo minimalno plačo. Več

  • Urša Marn

    16. 9. 2016  |  Mladina 37  |  Družba

    Korak nazaj

    Raziskava med srednješolci, izvedena leta 2004, je pokazala, da je 23 odstotkov dijakinj in dijakov prvih letnikov ter 53 odstotkov dijakinj in dijakov tretjih letnikov že imelo spolne odnose. Skorajda enak delež spolno aktivnih v starosti petnajst let je pokazala tudi raziskava 'Spolno vedenje slovenskih srednješolcev' ginekologinje dr. Bojane Pinter in sodelavcev. Mladi so torej spolno aktivni, tega dejstva ne more spremeniti še tako konservativna politika. Naloga države in družine pa je, da jih na ta del življenja čim bolje pripravita in tudi zavarujeta. Več

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc

    2. 9. 2016  |  Mladina 35  |  Politika

    Jože P. Damijan

    Prof. dr. Jože P. Damijan spada med največkrat navajane slovenske ekonomiste, njegov blog pa med najbolj brane v domači blogosferi. Mogoče tudi zato, ker je eden redkih, ki si upajo javno priznati, da so se v nekaterih mnenjih motili, denimo glede enotne davčne stopnje. V politiko je vstopil samo enkrat, v času prve vlade Janeza Janše, ko je bil minister za razvoj. Toda že po treh mesecih, marca 2006, je odstopil in se vrnil na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, kjer je danes redni profesor. Hkrati je sodelavec inštituta Vives na Univerzi v Leuvnu, od letos pa tudi gostujoči profesor na tej belgijski univerzi. Več

  • Urša Marn  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    31. 8. 2018  |  Mladina 35  |  Družba

    »Učenje jezikov je tek na dolge proge«

    Star pregovor pravi: »Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš.« To še zlasti drži za majhne narode, kot je slovenski. »Ljudje z znanjem jezikov so od nekdaj lažje in hitreje dobili službo. Ko uspešne menedžerje, inženirje, vodje ... vprašam, katera znanja jim poleg strokovnega znanja v življenju in pri delu pridejo najbolj prav, je prvi odgovor vselej enak: tuji jeziki! Pogosto citiram avstrijskega filozofa Ludwika Wittgensteina, ki je dejal: ‘Meje mojega jezika so meje mojega sveta’ – to je še kako res!« pravi Mojca Hergouth Koletič, direktorica jezikovne šole Mint International, sicer pa profesorica angleščine in nemščine, ki se že vse poklicno življenje ukvarja s poučevanjem odraslih. »Pri nas je prvi tuji jezik še vedno angleščina, ta postaja sama po sebi umevna, tako kot je bilo v nekdanji državi znanje srbohrvaščine. Angleščina zato ne pomeni posebne konkurenčne prednosti na trgu delovne sile. Znanje vseh nadaljnjih jezikov je tisto, kar vam daje prednost.« Več

  • Urša Marn

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Družba

    Udinjanje avtomobilom

    Mestna občina Ljubljana je pred kratkim objavila, da namerava na Dunajski cesti v smeri proti središču mesta uvesti dodaten pas za avtomobile. Gre za odsek, kjer je bil pred leti eden od štirih voznih pasov spremenjen v rumeni pas, namenjen javnemu potniškemu prometu. Razlog naj bi bil načrtovana gradnja stanovanjskega kompleksa in dograditev džamije ob Parmovi ulici, zaradi katerih naj bi se prometne razmere v tej ulici poslabšale. V podjetju PNZ, kjer so pripravili prometno študijo, so po poročanju Dnevnika do načrta zadržani, vendar naj bi takšno rešitev narekoval pravilnik o projektiranju cest, po katerem menda mora biti zagotovljena neka raven storitev za motorni promet. Ob tem predstavnik podjetja dodaja, da se promet po Dunajski cesti kljub dodatnemu pasu ne bo bistveno povečal. Lahko se vprašamo, zakaj je potem ta sploh potreben, sploh naj bi bil problem tranzitnega prometa, ki se je odvijal po Parmovi kot vzporednici Dunajske, v veliki meri rešen z nedavno spremembo obvezne smeri vožnje po Livarski ulici. Več

  • Urša Marn

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Družba

    »Vsak vrt je po desetih letih zrel za prenovo«

    Slovenci smo navdušeni vrtnarji in ljubitelji urejenih vrtov. A pri tem delamo tudi napake. Ena od klasičnih je, da sadike kupujemo z očmi, namesto po sortah in odpornosti. »Prej bomo kupili rastlino, ki je ob nakupu videti lepo, ki je lepo raščena in ima lepo listje, kot pa se vprašali, ali je takšna samo zaradi tega, ker je hitro zrasla zaradi gnojil in ali je rasla primerno dolgo ob primerni oskrbi,« pravi Katja Bleiweis Strgar, vodja vrtnega centra Pro Horto Strgar. Podjetje je že leta 1968 ustanovil Jože Strgar, takrat še obrtnik, pozneje pa župan Ljubljane. Drevesnica, ki jo je zasnoval v Črnučah, je še danes edina velika drevesnica v Ljubljani z lastno proizvodnjo rastlin. Tradicijo nadaljujeta Strgarjev sin Andrej, krajinski arhitekt in zapriseženi sodni cenilec hortikulturne stroke, in njegova žena Katja, ki je po poklicu sicer geologinja, a v podjetju dela že 27 let, tako da ima veliko praktičnih izkušenj. Po njenem mnenju največje napake pri urejanju vrtov izhajajo iz prepričanja Slovencev, da vse znamo sami. »Urejanja vrtov se večinoma lotevajo brez načrta, nekako tako: tam bo trava, tam bomo nekaj zasadili, tam bo lopa, tam pa drevo za senco. Potem se lotijo nakupa rastlin po načelu ‘ta mi je všeč’. Brez pomisleka, kakšna bo ta rastlina čez pet let.« Več

  • Urša Marn

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Družba

    »Plečnik ni vse, kar Slovenija potrebuje od arhitekture«

    Prof. Matej Blenkuš je od oktobra lani dekan Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Bil je edini kandidat za ta položaj, kar ni presenetljivo, saj se arhitekti s projektiranjem ukvarjajo veliko raje kot z upravljanjem. A Blenkuš ni samo dekan in predavatelj, je tudi vodja uspešnega projektantskega podjetja abiro, v katerem je zaposlenih osem arhitektov. Več

  • Urša Marn

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Družba

    Reveži z nepremičninami

    Slovenci največji delež svojega premoženja namenimo nakupu in vzdrževanju nepremičnin. Zato da imamo lastno stanovanje ali hišo, smo se pripravljeni ujeti v primež dolgoletnega stanovanjskega posojila, na starost pa potrpeti celo mraz, vlago in plesen. Angleščina pozna izraz »house-poor«, ki ga lahko prevedemo kot hišno revščino. Opisuje položaj, v katerem človek porabi (pre)velik delež svojih prihodkov za plačilo stroškov, ki jih ima s stanovanjem ali hišo. Tu ne gre samo za stroške stanovanjskega posojila, pač pa tudi za stroške ogrevanja, elektrike, vode, odvoza smeti, vzdrževanja. Nepremičnina nam pobere toliko denarja, da nam ne ostane dovolj za osnovne življenjske potrebščine, na primer za hrano. Več

  • Urša Marn

    25. 5. 2018  |  Mladina 21  |  Politika

    Okolje proti državi

    Podnebne spremembe niso izmišljotina paranoičnih znanstvenikov, ampak še kako resnično dejstvo. Temperatura narašča, padavinski vzorci se spreminjajo, ledeniki se krčijo, snežna odeja se tanjša, gladina morja se zvišuje. V zadnjem stoletju se je povprečna temperatura po svetu zvišala za 0,6 stopinje Celzija, povprečna temperatura v Evropi pa za skoraj stopinjo. Več