Urša Marn

  • Urša Marn

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Družba

    Slepi tir

    Slovenija je bila pri gradnji avtocestnega križa zelo učinkovita. Resda je bil projekt drag, a se ga je lotila pogumno in ga izpeljala dokaj hitro. Popolnoma drugače pa je, ko gre za gradnjo ali vsaj posodobitev železniškega omrežja. Tako se projekt ljubljanskega železniškega vozlišča že osem let ni premaknil z mrtve točke. »Kamionski promet na ljubljanskem avtocestnem obroču narašča, zastoji so vsepovsod in popolnoma nesprejemljivo je, da se projekt ljubljanskega železniškega krožišča ne nadaljuje,« opozarja Miran Gajšek, vodja oddelka za urejanje prostora pri mestni občini Ljubljana. Velik korak naprej bi v Ljubljani naredili že s tem, če bi ponovno vzpostavili železniško tovorno progo Tivolski lok. Gre za nekaj sto metrov proge, ki bi zagotovila, da bi se tovorni vlaki iz Primorske izognili glavni ljubljanski železniški postaji in bi šli naravnost proti Gorenjski in naprej v Avstrijo. Tivolski lok je nekoč že obstajal, zgrajen je bil leta 1916, v času odprtja soške fronte, ko je Ljubljana postala eno od osrednjih vozlišč za oskrbovanje bojišča. Po prvi svetovni vojni je lok zaradi rapalske meje, ki je tedanjo zahodno Slovenijo dodelila Italiji, izgubil pomen. Obnovljen je bil leta 1944, ko je bila Ljubljana pod nemško okupacijo, v rabi pa je ostal vse do šestdesetih let. Odstranili so ga, ko so zgradili podvoz pod železniškimi tiri na Celovški cesti. Več

  • Urša Marn

    4. 5. 2018  |  Mladina 18  |  Družba

    Učitelji o prenovi učnega načrta za slovenščino ne vedo nič

    Učitelji praktiki že dolgo opozarjajo, da je veljavni učni načrt za slovenščino v osnovni šoli slab in da bi potrebovali novega, takšnega, ki bi bil učinkovitejši. Kajti danes ni nobena redkost, da se mladim celo, ko pridejo na fakultete, ne sanja niti, kje postaviti vejico. Učni načrt bi morali narediti bolj življenjski in manj omejujoč. Več

  • Urša Marn

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Družba

    Zaljubljeni v svetlobo

    »Obleka naredi človeka, svetloba naredi prostor,« pravi legendarni nemški oblikovalec svetil in svetlobnih inštalacij Ingo Maurer. Svetloba pomembno vpliva na naše počutje in razpoloženje, na naše umske in telesne sposobnosti. Sončna svetloba že tisočletja uravnava naš bioritem. »Človek nujno potrebuje naravno svetlobo, tudi neposredno sončno sevanje, saj to omogoča proizvodnjo vitamina D, ki je bistven za zgradbo kosti, za kožo ... Če smo dalj časa brez naravne svetlobe, se to odraža na našem telesnem in duševnem zdravju. Tako kot vsa živa bitja tudi človek potrebuje stik z naravnimi procesi, kot je izmenjava dneva in noči ali spreminjanje svetlobe v različnih letnih časih. Več

  • Urša Marn

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Družba

    Hiša za drobiž

    Po desetletju mrtvila je gradbeništvo v Sloveniji spet zaživelo. Lani se je proizvodnja v gradbeništvu med vsemi državami članicami EU najbolj povečala prav v Sloveniji (glede na leto 2016 kar za 76 odstotkov), sledili sta ji Madžarska (povečanje za 43,1 odstotka) in Češka (za 33,6 odstotka). Spodbudna rast gradbeništva se bo nadaljevala tudi letos in naj bi trajala več let, če seveda ne bo prišlo do izjemno neugodnih in nepredvidljivih dogodkov na svetovni politični ali gospodarski sceni. Predsednik uprave gradbenega podjetja SGP Pomgrad Igor Banič optimistično napoveduje, da bo projektov za gradbena podjetja dovolj, celo preveč, saj gradbenim podjetjem že zdaj primanjkuje delovne sile. V razmahu so javni infrastrukturni projekti, vse več pa je tudi zasebnih naložb v poslovne in stanovanjske stavbe. Več

  • Urša Marn

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Družba

    Avtoceste za kolesarje

    Kolesarjenje v Sloveniji zadnja leta doživlja prerod. Po prodaji koles na tisoč prebivalcev smo celo v vrhu EU. Žal pa tej usmeritvi ne sledi gradnja kolesarske infrastrukture. Več

  • Urša Marn

    6. 4. 2018  |  Mladina 14  |  Kultura

    Sladke sanje

    Po desetletjih propadanja naj bi letos končno začeli prenovo ene od najbolj znanih ljubljanskih zgradb – Cukrarne. Zunanjost nekdanje tovarne sladkorja je spomeniško zavarovana od leta 1990, toda ljubljanska mestna uprava do zdaj ni našla dovolj denarja za redno vzdrževanje te zgodovinsko pomembne stavbe, kaj šele za temeljito prenovo in omogočenje ponovne rabe. Več

  • Urša Marn

    30. 3. 2018  |  Mladina 13  |  Kultura

    Selfi s Titom

    Zadnja leta občine tekmujejo v gradnji čim bolj norih objektov, s katerimi naj bi privabile turiste in se zapisale v zgodovino. Nekatere gradijo megalomanske razgledne stolpe, druge pivske fontane, v mestni občini Velenje pa so se odločili, da bodo celovito uredili okolico Titovega spomenika. Več

  • Urša Marn

    16. 3. 2018  |  Mladina 11  |  Politika

    Ni prostora za starce

    Povprečna slovenska bruto starostna pokojnina že od leta 2010 ne zadošča več za kritje povprečne oskrbnine v domu za starejše. A tako hudo, kot je zdaj, ni bilo še nikoli. Več

  • Urša Marn

    9. 3. 2018  |  Mladina 10  |  Ekonomija

    Rast spodbuja apetit

    Slovenija je imela lani drugo najvišjo gospodarsko rast v EU. Višjo od nas je imela le Romunija. Povprečna rast v EU je bila lani 2,5-odstotna, pri nas pa je bila še enkrat višja, kar petodstotna. Za majhna odprta gospodarstva je sicer značilno, da se po krizi odbijejo višje od velikih, toda petodstotna rast je kljub temu presenetila celo nekatere izkušene domače ekonomiste. »Bilo je sicer jasno, da bo gospodarska rast visoka, saj je bilo mednarodno okolje, še zlasti dogajanje v evroobmočju, v prejšnjem letu zelo ugodno. A da bo rast tako visoka, kot je dejansko bila – tega nisem pričakoval,« priznava ekonomist Mojmir Mrak. Tudi v prihodnje nam kaže dobro. Letos se bo rast sicer nekoliko umirila, še vedno pa bo štiriodstotna. »Po dolgi krizi je slovenska gospodarska rast spet normalna, primerljiva s tisto med letoma 1993 in 2006, ko je vztrajno prehitevala rast razvite Evrope za dve odstotni točki,« pravi ekonomist Franček Drenovec. Več

  • Urša Marn

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Politika

    Lokalni politiki z megaprojekti

    Celje je ena od občin, ki se najslabše odzivajo na stanovanjske potrebe prebivalstva. Namesto da bi stanovanjski fond povečevala, ga že leta vztrajno krči. Občinska družba Nepremičnine Celje je v zadnjih osmih letih fond neprofitnih stanovanj v lasti občine ali samega podjetja zmanjšala za več kot sto stanovanj, saj si s prodajo izboljšuje poslovanje. Lani je v neprofitni najem oddala manj kot 30 stanovanj, leto poprej zgolj 20. Kar 170 občinskih stanovanj je praznih in so potrebna temeljite obnove, na seznamu upravičencev do neprofitnih stanovanj pa je skoraj 500 občank in občanov. Več

  • Urša Marn

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Politika

    Politiki v šoli

    Minuli teden je celotni generaciji tretjega letnika v prostorih novogoriške gimnazije predavala evropska poslanka in članica stranke SDS Patricija Šulin, sicer doma iz Trnovega pri Gorici. V intervjuju z dijaki je odgovarjala na vprašanja o poklicni poti, pa tudi na vprašanja o nekaterih aktualnih temah, kot so črpanje evropskih sredstev, brezposelnost mladih in širitev Evropske unije na Zahodni Balkan. To pa ni bilo edino srečanje dijakov z evropskimi poslanci. Pred tem so se sestali že z Lojzetom Peterletom, Francem Bogovičem in Tanjo Fajon. Vsa srečanja so potekala v okviru projekta Šola, ambasadorka Evropskega parlamenta, nad katerim bdi Informacijska pisarna EP v Sloveniji. Več

  • Urša Marn

    16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Družba

    Carinska pošta

    Nakupovanje prek spleta je vse bolj priljubljeno tudi med slovenskimi potrošniki. Razumljivo. Slovenski kupci še posebej radi kupujejo v spletnih trgovinah na Kitajskem in v ZDA. Se pa številni ne zavedajo, da je nakup izdelkov v državah zunaj Evropske unije povezan z dodatnimi stroški, pri čemer ne mislimo samo na dajatve, kot sta carina in davek na dodano vrednost, temveč tudi na strošek carinskega posredovanja, ki vam ga ob uvozu lahko zaračuna Pošta Slovenije. Več

  • Urša Marn

    9. 2. 2018  |  Mladina 6  |  Družba

    Socialni dumping

    Vse več vlad Uber prepoveduje ali tako omejuje, da se s trga umakne sam, slovenska pa se na vso moč trudi, da bi mu posel omogočila. Ne zanima je, da se ta korporacija širi na škodo držav, v katere prihaja, saj niža plače in pospešuje prekarizacijo. Sporno se ji ne zdi niti to, da gre za eno tistih velikih korporacij, ki dobiček skrivajo v davčnih oazah. V vladi so odločeni, da Uberju odprejo vrata. Več

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Družba

    Metka Zorec, učiteljica: Danes v šoli nimamo več pravih vzvodov, da bi nasilje uspešno zajezili

    Nimam težav na glas povedati, da sem po poklicu učiteljica, in nimam manjvrednostnega občutka zato, ker nisem zdravnica, pravnica ali psihologinja. Je pa res, da se je odnos družbe do učiteljev spremenil. Marsikdo misli, da se na šolo odlično spozna samo zato, ker je nekoč sam hodil vanjo, pa čeprav je bilo to pred 20 ali 30 leti. Nezaupanje v učiteljsko delo vnaša tudi vse večja kaotičnost devetletke, ki nikoli ni doživela resne evalvacije, vanjo pa so vnašali nove vsebine in programe. Več

  • Urša Marn

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Družba

    Kako skrajšati čakanje

    Naraščanje stroškov za zdravstvo in gneča pri osebnih zdravnikih in na urgenci nista izključno slovenska pojava. Z njima se bolj ali manj uspešno spoprijemajo tudi druge evropske države. Eden od načinov, s katerimi je mogoče vsaj nekoliko razbremeniti ambulante, je brezplačni zdravstveni telefon, prek katerega lahko uporabniki 24 ur na dan vse dni v tednu dobijo nasvet glede zdravstvenih težav. Več

  • Urša Marn

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Politika

    Kdaj, če ne zdaj?

    Poslanci Levice vztrajajo pri zvišanju minimalne plače. Ker jim tega ni uspelo doseči z novelo zakona o minimalni plači (proti noveli so glasovali izključno poslanci SMC in SD), predlagajo drugačno rešitev. Več

  • Urša Marn

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Politika

    Pregled leta: Politična optimizacija

    Da je kapital nad zakoni, je bilo jasno najpozneje aprila 2016, ko so v javnost prišli Panamski dokumenti, ki so razkrili, kako največje svetovne korporacije in bogati posamezniki skrivajo denar v davčnih oazah. Evropski politiki so takrat prisegali, da bodo storili vse, da preprečijo škodljive davčne prakse. A je ostalo le pri besedah. Ko so novembra 2017 v javnost prišli še Rajski dokumenti, ki so razkrili še več davčnega utajevanja in davčne »optimizacije«, se je odvrtel podoben scenarij: veliko obljub in pičel izkupiček. Dobili smo sicer prvi evropski črni seznam davčnih oaz, na katerem je veliko eksotike – od Barbadosa do Združenih arabskih emiratov, a nobene evropske države, čeprav obstaja vrsta dokazov, da velike korporacije največ dobička skrijejo prav sredi Evrope: v Luksemburgu, Belgiji, na Irskem in Nizozemskem. Več

  • Urša Marn

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Ekonomija

    Pregled leta: Leto rekordov

    Slovenija je bila med državami, kjer je bil padec rasti v kriznem desetletju med 2007 in 2016 najgloblji. A smo se pobrali in močno odbili nazaj. V letu 2017 je bila rast slovenskega gospodarstva celo druga najvišja v Evropski uniji, kar je mnoge presenetilo, predvsem institucije, ki gospodarska gibanja napovedujejo, saj so se prav vse, od evropske komisije, Evropske banke za obnovo in razvoj do domačega Umarja v svojih napovedih krepko zmotile in nas podcenile. A še pomembnejše: rast slovenskega gospodarstva je zdrava in na daljši rok vzdržna. Njen ključni motor je še vedno izvoz, ki je leta 2017 rasel po rekordni, 8,8-odstotni stopnji, svoj del pa je končno prispevala tudi domača potrošnja. Gospodinjstva in podjetja si spet upajo tvegati, predvsem zaradi višjih zaslužkov, pa tudi zato, ker je krč popustil in jih ni več strah prihodnosti. Večina podjetij je v letu 2017 končala proces razdolževanja in spet ustvarjajo dobiček. Tudi banke so zdrave. Brezposelnost se manjša. V zadnjem letu se je število registriranih brezposelnih zmanjšalo za skoraj 15 odstotkov. Odpirajo se nova delovna mesta. Bonitetne agencije, ki so nas nekoč uvrščale med najbolj tvegane evropske države, ob bok Grčiji, Cipru in Portugalski, nam zdaj druga za drugo dvigujejo bonitetno oceno, kar državi omogoča ugodno refinanciranje kreditov. Več

  • Urša Marn

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Družba

    Ali pacienti res nimajo kam?

    »Brez osebnega zdravnika že 126.000 Slovencev in Slovenk. Pacienti nimajo kam,« so v teh dneh bentili mediji. Pa je res tako hudo? Nobenega dvoma ni, da imamo v Sloveniji premalo zdravnikov. Na število prebivalcev imamo skoraj četrtino manj zdravnikov od povprečja EU. Še natančneje: v Sloveniji imamo 2,8 zdravnika na tisoč prebivalcev, povprečje v EU pa je 3,5. »V nekaterih specialnostih je zdravnikov specialistov celo 70 odstotkov manj kot v državah z optimalno urejenim zdravstvenim sistemom,« je v analizi slovenskega zdravstvenega sistema ugotavljal ekonomist Velimir Bole. Ker je število pregledov na prebivalca večje od povprečja EU, so zdravniki specialisti v nekaterih specialnostih bistveno bolj obremenjeni, kot pa je normalno v EU, ugotavlja Bole. Več

  • Urša Marn

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Družba

    Neprivlačna vaba

    Pošta Slovenije, podjetje v stoodstotni državni lasti, ima že nekaj časa velike težave s pridobivanjem (in ohranjanjem) kadra. Zaradi slabih delovnih razmer in nizkih plač iz podjetja bežijo poštarji z 10 ali celo 20 leti delovne dobe. Primanjkuje jim predvsem pismonoš in voznikov, to pa je razlog za zamude pri dostavi pošiljk. Če ste v zadnjem času prek spleta naročili kak večji artikel, na primer pralni stroj, se lahko zgodi, da boste na dostavo pošiljke čakali več tednov. Več

  • Urša Marn

    24. 11. 2017  |  Mladina 47  |  Družba

    Zakaj že imamo stanovanjski sklad?

    Cene stanovanj v Sloveniji, predvsem v Ljubljani, že več mesecev naglo naraščajo. To pa pomeni, da so stanovanja še zlasti mladim iskalcem vse teže dostopna. Več

  • Urša Marn

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Družba

    Ledene sanje

    Po zgledu drugih večjih evropskih mest bo tudi Ljubljana to zimo dobila dve velikanski drsališči na prostem. Prvo bodo odprli 25. novembra v parku Zvezda in bo obsegalo več kot 2000 kvadratnih metrov ledenih površin, drugo naj bi odprli na začetku decembra na območju Emonike, torej tam, kjer bi moral stati nov potniški center, šlo pa bo za kar 3000 kvadratnih metrov ledenih površin. Več

  • Urša Marn

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Politika

    Sladki poslej

    Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je Japonsko prizadela huda finančna kriza, ki jo je povzročila posojilna mrzlica. Finančne ustanove so na veliko odobravale hipotekarna posojila in slabi krediti so narasli na neverjetnih 6000 milijard jenov. Ministrstvo za finance, ki bi moralo panogo regulirati, naloge ni opravilo, kajti v vrhovih finančnih ustanov, ki so trg preplavile s hipotekarnimi posojili, so bili zaposleni številni nekdanji visoki uradniki z ministrstva. Šlo je za samo enega od škandalov, ki so razkrili utečeno japonsko prakso nastavljanja nekdanjih funkcionarjev in državnih uradnikov na položaje v zasebnih podjetjih in bankah. Več

  • Urša Marn

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Družba

    Politika uzakonja kaos?

    Bolj ko se bližajo parlamentarne volitve, bolj se skuša politika prikupiti volivcem, tudi s potezami, ki bodo imele dolgoročne škodljive posledice. Več

  • Urša Marn

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Družba

    Stroj za denar

    Stephan von Dassel je od oktobra lani župan berlinske mestne četrti Mitte. Podporo volivcev si je pridobil z jasno politiko nasprotovanja Airbnbju. »Naša prednostna naloga je skrb za družine, ki tu živijo, šele nato za turiste,« pravi 50-letni politik stranke Zelenih. Prepričan je, da mora socialna blaginja širše skupnosti prevladati nad interesi dobička posameznikov. Marsikdo se z njim strinja. Od ustanovitve spletnih portalov, kot so Airbnb, Wimdu in 9Flats, prek katerih se turistom oddajajo zasebni domovi, je življenje številnih Berlinčanov nevzdržno. Vzdolž ulice Wilhelmstrasse v osrčju mestne četrti Mitte so nanizane večstanovanjske stavbe, kjer je v času Nemške demokratične republike živela vzhodnonemška politična elita. Danes se veliko stanovanj v teh stavbah oddaja turistom. Več

  • Urša Marn

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Družba

    Petdeset odtenkov zelene

    Stolpnica Montparnasse, visoka 210 metrov, je dolgo veljala za najgršo stavbo v Parizu. V sedemdesetih letih, ko so jo zgradili, je bila simbol inovativnosti in modernosti. Več

  • Urša Marn

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Politika

    Hujšanje v možgane

    Slovenija je med državami, ki so v času gospodarske krize, v letih 2010–2014, najbolj skrčile delež javnih sredstev za izobraževanje. Več

  • Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Kultura

    Andrej Hrausky, arhitekt

    Andrej Hrausky je znan kot tisti arhitekt, ki je skupaj z Majdo Cajnko ustanovil in nato vrsto let vodil galerijo Dessa, prvo in edino profesionalno arhitekturno galerijo v Sloveniji. Je pa tudi eden od največjih poznavalcev arhitekturne zapuščine Jožeta Plečnika – o njem je napisal več knjig, zadnja z naslovom Simboli v Plečnikovi arhitekturi je izšla letos pri založbi Lili in Rosa. Pogovarjala sva se o pomenu simbolike v Plečnikovi arhitekturi, o Plečnikovi varčnosti in altruizmu, pa tudi o socialni zgodovini Ljubljane. Več

  • Urša Marn

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Ekonomija

    Mit o prehudem bremenu

    Britanska banka HSBC vsako leto objavi lestvico držav, ki so najboljše za izseljence. Na vrhu lestvice kraljuje Singapur. Razlogov za to je več, ključni pa so ekonomski. Povprečni letni bruto prihodek izseljenca v tej državi znaša približno 139 tisoč dolarjev, kar je 43 odstotkov več od svetovnega povprečja. A še pomembnejša prednost Singapurja so zelo nizki davki. Davka na dobiček ni, plača pa je v povprečju obdavčena 10- do največ 20-odstotno. Slovencu, ki si v tej državi najde dobro plačano službo ali odpre zagonsko podjetje, zaradi nizke obdavčitve v žepu na koncu meseca ostane več denarja, kot bi mu ga pripadlo v Sloveniji. Zdi se pravljično. A resnica je precej bolj kruta. Ker je davčna obremenitev plač nizka, si morajo zaposleni vse socialne ugodnosti plačevati sami. Podobno je mogoče ugotoviti za ZDA. Tudi tam je obremenitev plač z davki in socialnimi prispevki v primerjavi z drugimi najbolj razvitimi državami nizka (nižja od povprečja držav OECD), to pa posledično pomeni, da si takrat, ko se šolaš, ko zanosiš, ko zboliš ali se upokojiš, prepuščen neusmiljeni tržni logiki kapitalizma, ki ti vsako ugodnost drago zaračuna. Več

  • Urša Marn

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Družba

    Kovanje dobičkov s smetmi

    V zadnjem desetletju je bilo v Sloveniji zgrajenih sedem centrov za ravnanje z odpadki. Največji med njimi je začel obratovati konec leta 2015 na ljubljanskem Barju. Vanj je vključenih 50 občin, na leto pa lahko sprejme 150 tisoč ton mešanih in 20 tisoč ton bioloških odpadkov. Gradnja tega ogromnega centra, ki ga upravlja ljubljanska Snaga, je stala 160,71 milijona evrov, od tega je 77,57 milijona prispeval evropski kohezijski sklad, 66,64 milijona so zagotovile občine, 16,50 milijona pa je prispevala država. Čeprav bi moral biti center na Barju uspešnica, še vedno ni rentabilen, javno podjetje Snaga pa je zaradi tega v rdečih številkah. Razlog za to je taktiziranje občin. Predvideno je bilo, da bodo občine, ki so podpisale pristopno pogodbo, na Barje vozile vse komunalne odpadke, tudi biološke, vendar nekatere tega še vedno ne počnejo, zato zmogljivosti centra niso polno izkoriščene. Vse skupaj je še poslabšalo vztrajanje ministrstva za okolje, da obdelavo biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstev prepusti trgu, namesto da bi to dejavnost opravljali kot gospodarsko javno službo. Šli so tako daleč, da so ljubljanski mestni občini, ki se je privatizaciji ravnanja z biološkimi odpadki uprla, zagrozili z ustavnim sporom. Spor med državo in ljubljansko občino se je vlekel več mesecev, župan Zoran Janković je protestiral pri predsedniku vlade Miru Cerarju, na koncu pa je država vendarle popustila. V osnutku novega zakona o varstvu okolja je obdelava ločeno zbranih bioloških odpadkov opredeljena kot obvezna lokalna gospodarska javna služba. Do obrata v stališču ministrstva je prišlo predvsem zaradi bojazni, da bi Evropska komisija lahko terjala vračilo skoraj 78-milijonskega vložka, če bi obdelavo bioloških odpadkov prepustili trgu. Regijski center na Barju je bil namreč že od začetka predviden tudi za obdelavo bioloških odpadkov. Če pa bi ga obravnavali kot del tržne infrastrukture, bi komisija lahko trdila, da je šlo pri 78 milijonih za nedovoljeno državno pomoč. Odločitev države, da ravnanje z odpadki ostane v domeni javne službe, pa se ne zdi logična vsem. Gospodarska zbornica trdi, da gre za »ukinitev svobodne gospodarske pobude in tržne konkurence«, ki bo vplivala na zvišanje cen. Več