Urša Marn

  • Urša Marn

    7. 10. 2016  |  Mladina 40  |  Politika

    Razbijanje mita

    Ko je nekdanji finančni minister Dušan Mramor v prvi verziji mini davčne reforme predlagal spremembo, po kateri bi bili vsi kapitalski dobički obdavčeni po enotni, 25-odstotni stopnji ne glede obdobje trajanja imetništva kapitala, je naletel na silovit odpor. Kritiki so zatrjevali, da bi ta sprememba državljane odvrnila od dolgoročnega varčevanja, zavrla razvoj domačega kapitalskega trga in odgnala tuje vlagatelje. »Če bo obveljal predlog sprememb pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov, se vidimo na ustavnem sodišču,« je zagrozil Stojan Petrič, nekdanji prvi mož družbe Kolektor. Več

  • Urša Marn

    23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Družba

    Bogo Zupančič, zgodovinar arhitekture

    Dr. Bogo Zupančič je kustos za novejšo slovensko arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani in avtor šestih knjig o zgodovini slovenske arhitekture: Ljubljanski Nebotičnik – denar in arhitektura, Arhitekt Josip Costaperaria in ljubljansko moderno meščanstvo ter zbirke štirih knjig Usode ljubljanskih stavb in ljudi. Za svoj publicistični opus je leta 2006 prejel Plečnikovo medaljo. Je soavtor razstave Soseske in ulice, ki so jo v MAO odprli v spomin na čase, ko se je stanovanjske soseske še gradilo z mislijo na njihove uporabnike. Več

  • Urša Marn

    23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Politika

    Koga naj bo sram

    Minevajo leta, Plečnikov stadion za Bežigradom pa propada. Podjetnik Joc Pečečnik v tem, da mu niti v devetih letih še ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja za obnovo stadiona, vidi zaroto »parazitskih in skorumpiranih« državnih birokratov. »Z menoj že devet let igrajo različne igre – predvsem zato, ker niso dobili kuverte z darilom ali pa preprosto zaradi lastnih interesov, ker njihovi sorodniki živijo v Fondovih blokih,« je zapisal v daljšem pismu. »Želel sem obnoviti Plečnikov stadion in v največji meri pod zemljo dograditi pomembne vsebine, ki bi dolgoročno zagotovile, da Plečnikova stvaritev ne bi bila nikoli več v tako slabem stanju ... Želel sem, da bi naredili najsodobnejši butični stadion, točno tak, kot ga Ljubljana potrebuje ... Nikoli v nobenem scenariju nisem želel uničevati kulturne dediščine ...« piše Pečečnik. Več

  • Urša Marn

    2. 9. 2016  |  Mladina 35  |  Ekonomija

    Kontinuiteta

    Finančna uprava že več mesecev preverja upravičenost podjetij do uveljavljanja davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj. Izkazalo se je, da je nadzor upravičen, doslej so v 67 postopkih nadzora odkrili že za 758.338 evrov nepravilnosti. Gre za denar, ki bi se moral steči v državni proračun, pa se ni, ker so nekatera podjetja goljufala. Vsakega vlaganja ni mogoče šteti za vlaganje v raziskave in razvoj, merila so jasna in ostra. Kljub temu se dogaja, da podjetja to davčno olajšavo uveljavljajo tudi, kadar ne izpolnjujejo meril. Več

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc

    26. 8. 2016  |  Mladina 34  |  Družba

    »Za vlado ni boljšega od študentov, ki ne težijo«

    Domen Korelc je diplomiral iz filozofije in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer oktobra začenja podiplomski študij. Pred študijem je bil uspešen igralec tenisa in pokra, med študijem pa so ga začeli zanimati družbena vprašanja in sistemski problemi, značilni za sodobno kapitalistično družbo. Pridružil se je študentskemu gibanju Iskra, kjer je danes član izvršnega odbora. Pod mentorstvom profesorjev dr. Leva Krefta in dr. Gorazda Kovačiča je diplomiral na temo razrednega boja in demokracije. Prizadeva si za izboljšanje položaja študentov ter odločno nasprotuje komercializaciji visokega šolstva in vpeljavi šolnin, kajti, kot pravi: »Ko enkrat stopiš na to pot, običajno ni več vrnitve.« Več

  • Urša Marn

    19. 8. 2016  |  Mladina 33  |  Politika

    Na lepi modri Donavi

    Pred desetimi leti, preden je Zoran Janković prvič postal župan Ljubljane, je v svojem predvolilnem programu obljubil: »Z ureditvijo nabrežij in novimi brvmi ter z ekološkimi in energetskimi rešitvami bomo oživili Ljubljanico, da se bodo prvi kopalci na Špici lahko kopali leta 2012.« Prišlo je leto 2012, toda kopati se ni bilo mogoče, saj je bila Ljubljanica še vedno preveč onesnažena. In tako je še danes. Ljubljanica še vedno ni uvrščena na seznam kopalnih voda, to pa pomeni, da se v njej ni varno kopati. Posledice kopanja v onesnaženi vodi so lahko prebavne, dihalne in kožne težave. Ljubljanska mestna občina je leta 2012 na ministrstvo za okolje sicer naslovila pobudo, naj preveri možnost uvrstitve Ljubljanice na območju Špice in Save pod črnuškim mostom na seznam kopalnih voda, vendar se je za obe predlagani območji izkazalo, da v sedanjem stanju nista primerni za kopanje, saj presegata mejne vrednosti bakterij fekalnega izvora. Več

  • Urša Marn

    19. 8. 2016  |  Mladina 33  |  Politika

    Od »smeti« do varne naložbe

    Cena zadolževanja Slovenije še nikoli ni bila tako nizka kot danes. Sredi avgusta je obrestna mera na desetletne državne obveznice prvič v zgodovini padla pod mejo 0,8 odstotka, točneje na 0,798 odstotka. To pomeni, da so nam vlagatelji pripravljeni posojati denar skoraj zastonj, zadovoljni bi bili že s tem, da bi jim denar deset let čuvali za minimalno nadomestilo. V tako dobrem položaju naša država ni bila še nikoli v svoji zgodovini. Težko je verjeti, da so tuji vlagatelji še pred dobrimi tremi leti naložbo v slovenske državne dolžniške papirje označili za »smeti« in zahtevali skorajda podvojen obseg vračila sredstev po desetih letih. Aprila 2013 je obrestna mera na slovenske državne obveznice za krajši čas celo presegla psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po mnenju finančnih analitikov državam na dolgi rok ne omogoča več vzdržnega zadolževanja. Kako je mogoče, da so tuji vlagatelji v dobrih treh letih tako korenito spremenili svoje mnenje in Slovenijo danes dojemajo kot zanesljivo državo in nič več kot državo na robu bankrota? K temu je gotovo veliko pripomoglo, da smo sanirali banke, da imamo gospodarsko rast, da smo znižali proračunski primanjkljaj in da so se podjetja občutno razdolžila. Več

  • Urša Marn

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Kultura

    Rdeči Dunaj

    »Priporočam udobno obutev,« mi pred ogledom nove stanovanjske soseske na Dunaju svetuje predstavnica dunajske mestne uprave. Obujem športne copate in razmišljam, ali bi bilo pametneje obuti gumijaste škornje. Sosesko so začeli graditi junija 2013 in očitno je tam še vedno gradbišče – predvidevam. Ne bi se mogla bolj motiti. Prvi stanovalci so se v novo sosesko vselili septembra 2014, že dobro leto dni po začetku gradnje. Danes v stanovanjski soseski Aspern Seestadt na severovzhodu Dunaja živi že več kot 6000 ljudi. Naseljenih je 2500 stanovanj ali četrtina vseh, ki jih nameravajo v tej soseski zgraditi do leta 2022. Od vseh že zgrajenih stanovanj jih je 95 odstotkov subvencioniranih, to pomeni, da je najemnina občutno nižja od tržne: v povprečju znaša 7,5 evra na kvadratni meter stanovanjske površine. Za 40 kvadratov veliko stanovanje to pomeni 300 evrov mesečne najemnine, za 50 kvadratov 375 evrov, za 120 kvadratov pa 900 evrov. To je zelo ugodno, zlasti če upoštevamo, da je povprečna avstrijska neto plača še enkrat višja od slovenske. Pri nas povprečna neto plača znaša malo čez tisoč evrov, v Avstriji pa 1900 evrov. Več

  • Urša Marn

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Politika

    Nedotakljivi

    Royal Hospital Kilmainham je ena od najlepših zgodovinskih stavb v Dublinu. V poletnih mesecih postane priljubljeno koncertno prizorišče. Pride mlado in staro, poje se in pleše. Več

  • Urša Marn

    5. 8. 2016  |  Mladina 31  |  Politika

    Žrtve stiskanja 

    Piranskem zalivu, na najjužnejši točki slovenskega morja, je ribogojnica Fonda. Majhno družinsko podjetje Fonda že od leta 2003 na sonaraven način goji prvovrstne brancine, takšne, ki so po kakovosti mesa enakovredni divjim. Hranijo jih ročno, s skrbno izbrano ekološko ribjo hrano, eno najboljših, kar jih je mogoče kupiti na svetovnem trgu. Krma je brez nevarnih primesi, zato ima brancin iz ribogojnice Fonda v svojem mesu nekajkrat nižjo vsebnost živega srebra v primerjavi s prostoživečimi brancini in kar do stokrat nižjo od zakonsko dovoljene meje. Zato ne preseneča, da so med zvestimi kupci nekatere najboljše domače in tuje restavracije, denimo restavracija JB, Hiša Franko, restavracija As, Gostilna Krištof in Grad Socerb. To, še pred kratkim slovensko podjetje je danes v tuji lasti. Davke bo še naprej plačevalo Sloveniji, toda dobički se bodo stekali v Italijo, kjer ima sedež podjetje Vale Ca’ Zuliani, novi večinski lastnik ribogojnice Fonda. Več

  • Urša Marn

    5. 8. 2016  |  Mladina 31  |  Družba

    Klime in dediščina

    Klime in dediščina Na fasadi zaščitenega Malega nebotičnika so se razpasle klimatske naprave / Urša Marn V večini razvitih zahodnoevropskih držav cenijo dela znamenitih arhitektov 20. stoletja, zato je vsak poseg vanje skrbno pretehtan. Na Finskem je vsaka obnova arhitekturnih del Alvarja Aalta plod poglobljenega strokovnega premisleka in dialoga med uporabniki njegovih stavb in stroko. »V prostorih njegovega nekdanjega ateljeja deluje biro, ki se ukvarja izključno z vprašanjem, kako uskladiti želje in potrebe po posodobitvi Aaltove arhitekture z izvirnimi kvalitetami njegovih del. Podobno varujejo arhitekturo znamenitih arhitektov tudi številne druge evropske države,« pravi arhitekt prof. dr. Aleš Vodopivec. Več

  • Urša Marn

    15. 7. 2016  |  Mladina 28  |  Ekonomija

    Sporna zaposlitev

    Štirinajst dni po glasovanju o brexitu je ameriška investicijska banka Goldman Sachs v svoje vrste rekrutirala bivšega predsednika evropske komisije Joséja Manuela Barrosa. Vodil bo evropsko izpostavo ameriškega bančnega giganta v Londonu, poleg tega pa bo banki svetoval, kako z najmanj stroški mimo čeri, ki jih je prinesla odločitev Velike Britanije za izstop iz EU. Več

  • Urša Marn

    24. 6. 2016  |  Mladina 25  |  Ekonomija

    Zgodba o uspehu

    Sistem souporabe avtomobilov, bolj znan pod angleškim izrazom »car sharing«, naj bi še ta mesec zaživel tudi v Ljubljani. Gre za kratkotrajni najem avtomobila, ki ga je mogoče prek telefonske aplikacije rezervirati in prevzeti ter po koncu uporabe pustiti na različnih lokacijah določenega območja. Pri nas naj bi to storitev prvi uvedel slovenski ponudnik vozil v najem Avantcar. Na osmih lokacijah po Ljubljani naj bi uporabnikom ponudil izposojo 30 električnih vozil različnih znamk. Več

  • Urša Marn

    17. 6. 2016  |  Mladina 24  |  Družba

    Ustvarjalec v čudežni deželi

    Rojen je bil leta 1960 v kraju Bugojno, osnovno šolo in gimnazijo je končal v Gornjem Vakufu, študij arhitekture in podiplomski študij oblikovanja pa v Sarajevu. Gazzda je v pičlih treh letih od ustanovitve prerasla v eno najbolj iskanih pohištvenih znamk v Evropi. Teskeredžiću je uspelo dokazati, da je mogoče iz popolnega ‘outsiderja’ ustvariti prvaka, ki ga danes hvalijo vplivne oblikovalske revije, tudi kultna britanska revija Monocle. Več

  • Urša Marn

    10. 6. 2016  |  Mladina 23  |  Ekonomija

    Napačna diagnoza

    Slovensko gospodarstvo bo leta 2016 malo, leta 2017 pa že opazno pregreto – tako je konec lanskega leta v jesenski napovedi o gospodarskih gibanjih predvidela evropska komisija. To mnenje, ki je sicer popolnoma zgrešeno, bi, če bi komisija pri njem vztrajala, Sloveniji povzročilo resne težave: prisiljena bi bila še bolj skrčiti javno porabo, še bolj zategniti pas, še koreniteje mašiti luknjo v svojih javnih financah. Več

  • Urša Marn

    3. 6. 2016  |  Mladina 22  |  Ekonomija

    Scenarij prodaje NLB

    Slovenski državni holding, ki upravlja premoženje države, se je odločil, da bo tri četrtine NLB jeseni prodal prek prve javne ponudbe delnic na domači in na eni od tujih borz. Predvideno je, da bo kar 60 odstotkov delnic prodanih neposredno večjim vlagateljem, samo 15 odstotkov delnic pa bo v ’prosti’ prodaji in torej na voljo malim vlagateljem. Deutsche Bank, ki ga je SDH najel, da mu svetuje pri prodaji banke, je na podlagi testiranja finančnih trgov in odziva potencialnih kupcev na predstavitvi NLB v Londonu ugotovil, da strateških vlagateljev (na primer večjih tujih bančnih skupin) prevzem NLB ne zanima in da je zato prva javna ponudba delnic ali krajše IPO najprimernejša metoda prodaje. SDH je za ta nasvet Deutsche Bank plačal visok honorar, čeprav bi do enake ugotovitve lahko prišel sam. Več

  • Urša Marn

    3. 6. 2016  |  Mladina 22  |  Ekonomija

    Vse po starem

    Mednarodni denarni sklad, ki državam, še posebej najrevnejšim, že od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja vsiljuje načela neoliberalne ekonomske politike (liberalizacijo trgovinskih in kapitalskih tokov, deregulacijo, znižanje mejnih davčnih stopenj, davčno vzdržnost, privatizacijo – se pravi zmanjšanje države in povečanje vpetosti v mednarodne tržne sile), od časa do časa preseneti z analizo, s katero spodkoplje upravičenost svojih usmeritev in nasvetov. Več

  • Urša Marn

    20. 5. 2016  |  Mladina 20  |  Družba

    Invalidski minimum

    Koncert skupine Laibach 9. maja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je bil velik dogodek. Temu ustrezen je bil tudi naval na vstopnice. Alenka Kreč Bricelj se je zato po vstopnico namenoma odpravila že tri tedne pred koncertom. Toda pri blagajni Cankarjevega doma so ji povedali, da so vstopnice, rezervirane za osebe v invalidskih vozičkih, pošle. Nato je prosila, naj ji prodajo navadno vstopnico in njen invalidski voziček parkirajo v kot dvorane, a so tudi to možnost zavrnili. Ostala je pred vrati, z njo vred pa mož Mitja, ki se je iz protesta zaradi neenakopravne obravnave invalidov odpovedal koncertu, čeprav je že imel kupljeno vstopnico za 45 evrov. Več

  • Urša Marn

    20. 5. 2016  |  Mladina 20  |  Ekonomija

    Guvernerjevo priznanje

    Banka Slovenije skuša dokazati, da je Slovenski državni holding ravnal v nasprotju z zakonom, ko je 10. februarja v nadzorni svet NLB imenoval Janka Gedriha, Antona Ribnikarja in Antona Macuha, ne da bi mnenje o njihovi primernosti za opravljanje nadzorstvene naloge predhodno pripravila sama NLB oziroma njen center za skladnost poslovanja. Več

  • Urša Marn

    13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Ekonomija

    Umazana igra

    Ena od ključnih lekcij zadnje finančne krize je, da ni vseeno, kdo so osebe, ki nadzorujejo poslovanje bank. Bančništvo morda res ni tako zahtevno kot operacija možganskega tumorja, vendar tudi ni tako enostavno, da bi se z njim lahko ukvarjal kar vsak. Nadzor poslovanja banke zahteva specifična znanja in izkušnje. Nadzornik brez bančnega znanja in izkušenj je z vidika lastnika banke nevaren, saj se lahko zgodi, da bo prepozno opazil škodljive poteze bančne uprave. Več

  • Urša Marn

    13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Ekonomija

    Ignoriranje zavez

    Ko je še tekel postopek prodaje Telekoma Slovenije, je vlada zahtevala, da se iz prodajnega svežnja umakne družba Soline, ki po koncesijski pogodbi upravlja vsa zemljišča in druge nepremičnine na območju zaščitenega Krajinskega parka Sečoveljske soline. Prodaja družbe Soline bi bila potencialno škodljiva za naravno in kulturno dediščino, saj od zasebnega lastnika ne bi bilo mogoče dobiti nobenega jamstva, da bo vanjo vlagal in jo tudi primerno razvijal. Več

  • Urša Marn

    6. 5. 2016  |  Mladina 18  |  Ekonomija

    Dvojna merila pri striženju

    Od 1. januarja je v veljavi novi mehanizem za reševanje evropskih bank iz kriznih razmer, tako imenovani ’bail-in’, po katerem se banke najprej rešujejo z zasebnimi sredstvi, šele če ta ne zadoščajo, na pomoč lahko priskoči država z javnimi sredstvi. To načelo naj bi upoštevale vse članice EU. Slovenija ga je kot zgledna učenka upoštevala že dve leti pred uradno uveljavitvijo – konec leta 2013 je v celoti razlastila imetnike podrejenih obveznic podržavljenih bank. Tako brezkompromisno ni ravnala nobena druga evropska država. Več

  • Urša Marn

    6. 5. 2016  |  Mladina 18  |  Ekonomija

    Kdo »zastruplja« Slovenijo

    Nekdanji urednik in novinar, zdaj svetovalec generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Goran Novković je na spletni strani Portal plus objavil komentar, v katerem skuša (a mu ne uspe) ovreči ekonomske in druge »resnice«, ki jih mediji po njegovem »nekritično povzemajo, ponavljajo, celo odobravajo« in z njimi »zastrupljajo Slovenijo«. Več

  • Urša Marn

    15. 4. 2016  |  Mladina 15  |  Ekonomija

    Če se šalijo, se nihče ne smeje

    Niue je majhen otok v južni Polineziji, slabih tri tisoč kilometrov severovzhodno od Nove Zelandije. Ta otoček s komaj 1400 prebivalci, katerega letni BDP ne presega deset milijonov evrov, je bil že nekajkrat uvrščen na črno listo največjih davčnih oaz na svetu, nazadnje junija lani, ko je evropska komisija objavila seznam tridesetih držav, ki delujejo kot davčne oaze. Poleg otočka Niue se je na tem seznamu znašlo še dvajset malih otoških gospodarstev, pa tudi Brunej, Liberija in Panama. A začuda na seznamu ni bilo nobene od največjih evropskih davčnih oaz – ne Švice, ne Luksemburga, ne Irske, ne Nizozemske, in to kljub temu, da gre za države, ki jih evropska komisija že nekaj časa preiskuje zaradi ponujanja ugodnejših davčnih pogojev multinacionalkam, kot so Starbucks, Fiat, Apple, Google, Ikea in Pepsi. Pa še celo ta okrnjeni seznam je komisija zelo hitro, prej kot v pol leta po objavi, umaknila. Več

  • Urša Marn

    15. 4. 2016  |  Mladina 15  |  Ekonomija

    Dragi nasveti

    Časi niso ugodni za prodajo bank, a državni holding hiti s pripravami na privatizacijo NLB. Za finančnega svetovalca pri prodaji je izbral mednarodno investicijsko banko Deutsche Bank. Po pogodbi, sklenjeni 1. aprila, ji bo SDH plačal do 2,9 milijona evrov, poleg tega ji bo povrnil stroške do največ 50 tisoč evrov. Več

  • Urša Marn

    8. 4. 2016  |  Mladina 14  |  Ekonomija

    Prodaja NLB je neumnost

    Časi za prodajo bank so slabi. Latvijcem je to postalo jasno v začetku lanskega leta, ko je država svoj 75-odstotni lastniški delež v banki Citadele, naslednici propadle banke Parex, prodala skupini mednarodnih vlagateljev za pičlih 74 milijonov evrov. Glede na to, da je latvijska država v reševanje banke vložila 1,7 milijarde evrov, pomeni, da si z njeno prodajo ni povrnila niti desetine vložka. Več

  • Urša Marn

    8. 4. 2016  |  Mladina 14  |  Ekonomija

    Doktrina šoka v praksi

    Ob poplavi Panamskih dokumentov, ki razkrivajo vse umazane podrobnosti svetovne utaje davkov, je skoraj zbledelo razkritje zaupnega pogovora med tremi ključnimi uradniki Mednarodnega denarnega sklada, pristojnimi za Grčijo, ki so se dogovarjali o izvajanju pritiskov na grško in nemško vlado, da bi se tako prej dosegel dogovor o kronični grški dolžniški krizi. Prepis pogovora, ki ga je v celoti objavila spletna stran WikiLeaks, je tako sočen, kot da gre za filmski scenarij o Jamesu Bondu, ne pa za iskanje rešitev, kako olajšati breme grški državi in predvsem grškemu prebivalstvu, ki je zaradi vsiljenih drakonskih varčevalnih zahtev trojke potisnejo v revščino, za povrhu pa doživlja še poplavo beguncev. Več

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc

    1. 4. 2016  |  Mladina 13  |  Ekonomija

    Je to gospodarno?

    Po lanski intervenciji vlade so se prejemki vodilnih v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) vsaj nekoliko znižali. Vendar je treba vedeti, da je to znižanje občutila samo peščica na vrhu DUTB, pa še od te peščice samo tisti, s katerimi se je individualna pogodba o zaposlitvi sklenila na novo. Določanje višine prejemkov vseh ostalih zaposlenih na slabi banki pa ni v pristojnosti vlade, temveč je prepuščeno upravnemu odboru slabe banke. Več

  • Urša Marn

    1. 4. 2016  |  Mladina 13  |  Ekonomija

    Priložnostni analfabet

    Le tri mesece po uvedbi davčnih blagajn poslanci SDS predlagajo, naj jih odpravimo. Trdijo, da nimajo želenega učinka in da se je obseg pobranega DDV v primerjavi z obdobjem pred uvedbo davčnih blagajn celo zmanjšal. Tako rekoč hkrati poslanci NSi predlagajo, naj se iz sistema davčnih blagajn izvzamejo mali davčni zavezanci z do 50 tisoč evri letnega obdavčljivega prometa – to bi dejansko pomenilo izvzetje več kot polovice zavezancev. Treba je vedeti, da država z davčnimi blagajnami ne lovi velikih zavezancev, kot sta Mercator in Spar, ti se plačilu DDV praviloma ne izogibajo. Lovi prav te »male« zavezance, ki jih skuša NSi privilegirati. Več

  • Urša Marn

    1. 4. 2016  |  Mladina 13  |  Ekonomija

    Razbijanje mita

    Slovenijo so spet obiskali predstavniki Mednarodnega denarnega sklada in spet smo poslušali očitke o prepočasni in preskromni privatizaciji. Najbolj jim gre v nos, da se država ne namerava povsem umakniti iz lastništva pomembnih podjetij in bank, denimo iz lastništva NLB. Po lani sprejeti strategiji upravljanja državnih naložb naj bi v NLB ohranila 25-odstotni delež plus eno delnico, poleg tega pa noben vlagatelj ne bo smel imeti večjega lastniškega deleža od države. Več