Urša Marn

  • Urša Marn

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Družba

    Slepi tir

    Slovenija je bila pri gradnji avtocestnega križa zelo učinkovita. Resda je bil projekt drag, a se ga je lotila pogumno in ga izpeljala dokaj hitro. Popolnoma drugače pa je, ko gre za gradnjo ali vsaj posodobitev železniškega omrežja. Tako se projekt ljubljanskega železniškega vozlišča že osem let ni premaknil z mrtve točke. »Kamionski promet na ljubljanskem avtocestnem obroču narašča, zastoji so vsepovsod in popolnoma nesprejemljivo je, da se projekt ljubljanskega železniškega krožišča ne nadaljuje,« opozarja Miran Gajšek, vodja oddelka za urejanje prostora pri mestni občini Ljubljana. Velik korak naprej bi v Ljubljani naredili že s tem, če bi ponovno vzpostavili železniško tovorno progo Tivolski lok. Gre za nekaj sto metrov proge, ki bi zagotovila, da bi se tovorni vlaki iz Primorske izognili glavni ljubljanski železniški postaji in bi šli naravnost proti Gorenjski in naprej v Avstrijo. Tivolski lok je nekoč že obstajal, zgrajen je bil leta 1916, v času odprtja soške fronte, ko je Ljubljana postala eno od osrednjih vozlišč za oskrbovanje bojišča. Po prvi svetovni vojni je lok zaradi rapalske meje, ki je tedanjo zahodno Slovenijo dodelila Italiji, izgubil pomen. Obnovljen je bil leta 1944, ko je bila Ljubljana pod nemško okupacijo, v rabi pa je ostal vse do šestdesetih let. Odstranili so ga, ko so zgradili podvoz pod železniškimi tiri na Celovški cesti. Več

  • Urša Marn

    4. 5. 2018  |  Mladina 18  |  Družba

    Učitelji o prenovi učnega načrta za slovenščino ne vedo nič

    Učitelji praktiki že dolgo opozarjajo, da je veljavni učni načrt za slovenščino v osnovni šoli slab in da bi potrebovali novega, takšnega, ki bi bil učinkovitejši. Kajti danes ni nobena redkost, da se mladim celo, ko pridejo na fakultete, ne sanja niti, kje postaviti vejico. Učni načrt bi morali narediti bolj življenjski in manj omejujoč. Več

  • Urša Marn

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Družba

    Zaljubljeni v svetlobo

    »Obleka naredi človeka, svetloba naredi prostor,« pravi legendarni nemški oblikovalec svetil in svetlobnih inštalacij Ingo Maurer. Svetloba pomembno vpliva na naše počutje in razpoloženje, na naše umske in telesne sposobnosti. Sončna svetloba že tisočletja uravnava naš bioritem. »Človek nujno potrebuje naravno svetlobo, tudi neposredno sončno sevanje, saj to omogoča proizvodnjo vitamina D, ki je bistven za zgradbo kosti, za kožo ... Če smo dalj časa brez naravne svetlobe, se to odraža na našem telesnem in duševnem zdravju. Tako kot vsa živa bitja tudi človek potrebuje stik z naravnimi procesi, kot je izmenjava dneva in noči ali spreminjanje svetlobe v različnih letnih časih. Več

  • Urša Marn

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Družba

    Hiša za drobiž

    Po desetletju mrtvila je gradbeništvo v Sloveniji spet zaživelo. Lani se je proizvodnja v gradbeništvu med vsemi državami članicami EU najbolj povečala prav v Sloveniji (glede na leto 2016 kar za 76 odstotkov), sledili sta ji Madžarska (povečanje za 43,1 odstotka) in Češka (za 33,6 odstotka). Spodbudna rast gradbeništva se bo nadaljevala tudi letos in naj bi trajala več let, če seveda ne bo prišlo do izjemno neugodnih in nepredvidljivih dogodkov na svetovni politični ali gospodarski sceni. Predsednik uprave gradbenega podjetja SGP Pomgrad Igor Banič optimistično napoveduje, da bo projektov za gradbena podjetja dovolj, celo preveč, saj gradbenim podjetjem že zdaj primanjkuje delovne sile. V razmahu so javni infrastrukturni projekti, vse več pa je tudi zasebnih naložb v poslovne in stanovanjske stavbe. Več

  • Urša Marn

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Družba

    Avtoceste za kolesarje

    Kolesarjenje v Sloveniji zadnja leta doživlja prerod. Po prodaji koles na tisoč prebivalcev smo celo v vrhu EU. Žal pa tej usmeritvi ne sledi gradnja kolesarske infrastrukture. Več

  • Urša Marn

    6. 4. 2018  |  Mladina 14  |  Kultura

    Sladke sanje

    Po desetletjih propadanja naj bi letos končno začeli prenovo ene od najbolj znanih ljubljanskih zgradb – Cukrarne. Zunanjost nekdanje tovarne sladkorja je spomeniško zavarovana od leta 1990, toda ljubljanska mestna uprava do zdaj ni našla dovolj denarja za redno vzdrževanje te zgodovinsko pomembne stavbe, kaj šele za temeljito prenovo in omogočenje ponovne rabe. Več

  • Urša Marn

    30. 3. 2018  |  Mladina 13  |  Kultura

    Selfi s Titom

    Zadnja leta občine tekmujejo v gradnji čim bolj norih objektov, s katerimi naj bi privabile turiste in se zapisale v zgodovino. Nekatere gradijo megalomanske razgledne stolpe, druge pivske fontane, v mestni občini Velenje pa so se odločili, da bodo celovito uredili okolico Titovega spomenika. Več

  • Urša Marn

    16. 3. 2018  |  Mladina 11  |  Politika

    Ni prostora za starce

    Povprečna slovenska bruto starostna pokojnina že od leta 2010 ne zadošča več za kritje povprečne oskrbnine v domu za starejše. A tako hudo, kot je zdaj, ni bilo še nikoli. Več

  • Urša Marn

    9. 3. 2018  |  Mladina 10  |  Ekonomija

    Rast spodbuja apetit

    Slovenija je imela lani drugo najvišjo gospodarsko rast v EU. Višjo od nas je imela le Romunija. Povprečna rast v EU je bila lani 2,5-odstotna, pri nas pa je bila še enkrat višja, kar petodstotna. Za majhna odprta gospodarstva je sicer značilno, da se po krizi odbijejo višje od velikih, toda petodstotna rast je kljub temu presenetila celo nekatere izkušene domače ekonomiste. »Bilo je sicer jasno, da bo gospodarska rast visoka, saj je bilo mednarodno okolje, še zlasti dogajanje v evroobmočju, v prejšnjem letu zelo ugodno. A da bo rast tako visoka, kot je dejansko bila – tega nisem pričakoval,« priznava ekonomist Mojmir Mrak. Tudi v prihodnje nam kaže dobro. Letos se bo rast sicer nekoliko umirila, še vedno pa bo štiriodstotna. »Po dolgi krizi je slovenska gospodarska rast spet normalna, primerljiva s tisto med letoma 1993 in 2006, ko je vztrajno prehitevala rast razvite Evrope za dve odstotni točki,« pravi ekonomist Franček Drenovec. Več

  • Urša Marn

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Politika

    Lokalni politiki z megaprojekti

    Celje je ena od občin, ki se najslabše odzivajo na stanovanjske potrebe prebivalstva. Namesto da bi stanovanjski fond povečevala, ga že leta vztrajno krči. Občinska družba Nepremičnine Celje je v zadnjih osmih letih fond neprofitnih stanovanj v lasti občine ali samega podjetja zmanjšala za več kot sto stanovanj, saj si s prodajo izboljšuje poslovanje. Lani je v neprofitni najem oddala manj kot 30 stanovanj, leto poprej zgolj 20. Kar 170 občinskih stanovanj je praznih in so potrebna temeljite obnove, na seznamu upravičencev do neprofitnih stanovanj pa je skoraj 500 občank in občanov. Več