Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Pamflet

    Premier kot komedijant

    Potem ko se premier Marjan Šarec ni udeležil komemoracije ob spominu na množične povojne poboje v Kočevskem rogu, je minuli teden izdatno napolnil svoj itinerarij po krajih spomina. Bil je govornik ob proslavi izgnancev pri gradu Rajhenburg in ob obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem, s čimer je spet vpeljal dvojni sistem, ki obsoja nacistične zločine, na komunistične pa pozablja. Več

  • Bernard Nežmah

    7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Knjiga

    Piotr Socha in Wojciech Grajkowski: Drevesa

    Ki je kajpak le v senci Wohlebnovega Skrivnega življenja dreves. Toda počne natanko isto: drevesa iz naključnih prebivalcev sveta prestavlja v najmogočnejša bitja. Z uporabo metode fascinacije nad izjemnostjo, ki presega znane dimenzije drugih živih bitij. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Pamflet

    Današnja cena včerajšnjih besed

    Zadnji teden pomeni zmagoslavje množičnih medijev; če jih človek ne spremlja vsakodnevno, ne ve, da celo včerajšnje samoumevnosti danes več ne veljajo. Kdor je pred letom spremljal izide predsedniških volitev, je lahko vmes abstiniral od sledenja političnim vestem, pa bo na vprašanje, kdo je predsednik države, še vedno pravilno izstrelil – Borut Pahor. Toda kdor je pred tednom odpotoval in se odklopil od e-vesti, mu zveni v glavi deklarativna izjava vodje SMC Mira Cerarja, ml., ki je povedal, da ne bo odstopil s predsedniškega mesta, saj se bo za nekaj mesecev do napovedanega kongresa zakopal v premišljevanje, kaj narediti s politiko stranke. A še preden je svetopisemski petelin trikrat zapel, je preudarni Cerar, ml. na novo napovedal, da jeseni ne bo več načeloval svoji stranki. Več

  • Bernard Nežmah

    31. 5. 2019  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Knjiga

    Igor Omerza: Temna stran Dela

    Kako so Kardelj in tovariši obračunali s sopotnikom revolucije, je že večkrat obdelovana tema. Da so medije uporabljali kot orodje za diskreditacijo, tudi ni novum. So pa pretresljiva arhivska razkritja, kako so Delovi uredniki urejali časnik po navodilih politike in v tesnem sodelovanju z UDBO. Leta 1974 je eden od voditeljev OF in pesniški velikan Kocbek praznoval sedemdesetletnico. Kako jo je pospremil tedaj osrednji časnik? Za posebno slovesnost je angažiral pisatelja Javorška, da je jubilej pospremil s 13 članki, v katerih je smešil in demoniziral jubilanta in njegov literarni krog. Perfidnost, kakršne v zgodovini slovenskega žurnalizma ne najdemo! Omerza je odkril korespondenco glavnega urednika Mitje Gorjupa, ki se je predhodno ponudil partiji, da izvede rojstnodnevni »character assassination«. A vseeno, zakaj? Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    31. 5. 2019  |  Mladina 22  |  Pamflet

    Pol države na poti v prestolnico

    Evropske volitve so znova pokazale na krepko razliko med medijskimi anketami in volilnimi rezultati. Predvsem pa na relativno kratko življenjsko dobo ad hoc karizmatičnih voditeljev. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se ob široki podpori medijev obnaša, kot da je osrednji voditelj Francije in duša Evrope, je izgubil v bitki z demonizirano Marine Le Pen. Slovenski premier Marjan Šarec ni krepko izgubil le proti Janševi SDS, ampak tudi proti Židanovi koalicijski partnerici SD. Toda ta drobna realnost ga ni odvrnila, da bi poraza ne predstavljal kot velike zmage. Poraz je priznala Levica, ki je glede na parlamentarne volitve izgubila tretjino glasov, resda ob hendikepu, da je njen voditelj Luka Mesec igral le obstransko vlogo v kampanji. Po številkah pa je popolni debakel doživela SMC: v slabem letu je od 9,75 odstotkov podpore padla na 1,6. Izgubila je pet šestin podpornikov, kar je eden najtežjih polomov v slovenski zgodovini. V Italiji je vodja Gibanja petih zvezd Luigi di Maio z 32 odstotkov zdrsnil na 17 in v naslednjem hipu je napovedal glasovanje o zaupnici v stranki. Je torej mastodont med poraženci Miro Cerar, ml. že na volilni večer razglasil svoj odstop? Več

  • Bernard Nežmah

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Knjiga

    Ur. Alojzij Pavel Florjančič: Otmar Črnilogar – človek mnogih talentov

    Biografija Otmarja Črnilogarja (1931–1999), duhovnika, profesorja grščine, latinščine in filozofije na semenišču v Vipavi in na Teološki fakulteti v Ljubljani, prevajalca, filologa, ljubitelja gora in gostitelja mnogih simpozijev, v zborniku več kot 70 kolegov in prijateljev. Erudit, ki znanja ni prenašal, ampak ga je utelešal. V eni izmed diskusij o antiki se je tako razživel, da je pred osuplim avditorijem z oponentom polemiziral v starogrščini. Ko je v starem režimu na željo vdove vodil pogreb komunista, ki je potekal v poplavi partijskih barv, se je od njega poslavljal z izdatnim škropljenjem blagoslovljene vode tudi po partijski nomenklaturi, ta pa se je groteskno umikala in bežala pred kapljami božjega blagoslova. Bil je temeljit prevajalec Svetega pisma, ki je mislil besede, pa je denimo stavek »ne vpelji me v skušnjavo« prevedel v skladu z originalom v »ne vpelji me v preizkušnjo« (Bog pač ni zvodnik). In doživel, da so mu uredniki mojstrski prevod kot osnovnošolcu popravljali z rdečo. Ko so arheologi kopali neandertalske ostanke v Divjih babah, je redno prihajal na najdišče, si izprosil nekaj koščic in vprašal: ali je imel neandertalec dušo? Antike ni predaval ex cathedra, ampak je iz nje razbiral človeške drže. Ko je Sokrat, čakajoč na smrt, govoril zbranim prijateljem, se je vmešal ječar, češ naj ne govori tako ognjevito, ker se bo pregrel in strup ne bo učinkoval, pa bo moral namešati novega. Filozof mu je poslal odgovor: moj posel je, da govorim, njegov, da meša strup! Nekoč je hodil po Vipavskem, da bi izvedel kaj o starodavnih poklicih in starih imenih za orodje, iskal je namreč izraze za prevod takrat izginulih antičnih poklicev. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Pamflet

    Prekratki medij

    Teden pred evropskimi volitvami je imel predsednik vlade Marjan Šarec govor na spominski komemoraciji v Renčah, kjer so se spomnili padlih partizanov v bojih z nemškim okupatorjem leta 1944. Potem ko je čas druge vojne razširil z nekaj aktualnimi konfrontacijami v EU, je zaključil z besedami, da bo Slovenija vedno na pravi strani zgodovine. -??? Se torej postavlja kot Mojzes, ki vodi izvoljeni narod, ki je etično, napredno in pragmatično zmeraj na zveličavnem položaju. Trditi, da lastna država je in zmeraj bo na pravi strani …, je pretenciozna oblika hvalospeva, ki implicira, da živimo v najboljši državi na svetu. V resnici déjà vu, enako je 35 let pripovedoval množicam nekdanji predsednik Tito. Več

  • Bernard Nežmah

    17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Knjiga

    Gavin Francis: Preobrazbe telesa

    Nekomu je pognal roževinasti rog na glavi, drugi je z anaboliki postal agresiven in neploden, tretja se je čudežno pomladila, četrti ob polni luni dobi lastnosti volkodlaka, peta spremeni biološki spol et simile. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Pamflet

    Sami v vesolju

    Pred stoletnico praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je predsednik prekmurskega odbora za organizacijo prireditve prišel s predlogom preimenovanja praznika: k aktualnemu imenu bi dodali še nov uvodni del - Dan priključitve Prekmurja. Je udaril slovenski nacionalist, ki bi rad izpostavil, da je Slovenija aneksirala Prekmurje? Verjeli ali ne, to je spregovoril sam Milan Kučan, bivši predsednik Slovenije. Rožljanje z imperialističnim besednjakom daje vtis, kot da je Slovenija velesila, ne pa dežela, v katere interesu je ustvarjati čim bolj taktne odnose s sosednjimi državami. Več

  • Bernard Nežmah

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Knjiga

    Vitomil Zupan: Obraz sežganega

    Ne, žal ne, založba je v eno knjigo stlačila tri odlične romane: Komedija človeškega tkiva, Menuet za kitaro in Levitan. Uredniški postopek seveda ni nov, tudi moderni prevodi Solženicinove knjige Arhipelag Gulag so običajno nekajkrat krajši od originala. Čeravno je argument boljša promocija avtorja, je knjiga literarni ponaredek – delo, ki ga pisatelj ni napisal. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Pamflet

    Korak v predpismeno družbo

    Prvi maj je več kot stoletje praznik delavcev, a na slovenskih praznovanjih v imenu delavcev in njihovih pravicah govorijo oblastniki: župani, premier Šarec, poslanci in ministri. Povsod je veselo, igra godba, idilo dopolnjujejo še rajanja in roštiljade. Po svetu je drugače: v Parizu so se na ulicah zbrale množice upornih protestnikov, ki so se spopadli s policijo, v Nemčiji so proteste vodili sindikati, na Rdečem trgu v Moskvi je nekaj deset tisoč demonstrantov zahtevalo višje plače, v Grčiji je prav tako prišla na ulice jeza številnih, ki so demonstrirali proti nezaposlenosti, sindikati pa so izvedli stavke trajektov, vlakov, avtobusov in železnic. Več

  • Bernard Nežmah

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Knjiga

    Aleš Gabrič: V senci politike

    Knjiga o politični opoziciji večino na Slovenskem med letoma 1945 in 1959, ko je ukinjena Revija 57 in na devetletno zaporno kazen obsojen Jože Pučnik. Avtor se je lotil nemogočega projekta: ker pojem opozicija predpostavlja večstrankarsko parlamentarno demokracijo, v povojni Jugoslaviji sploh ne moremo govoriti o kakršnikoli opoziciji. Iz te zagate se je spretno rešil, ko je poudaril, da so bili nekateri člani nekomunističnih strank na prvih volitvah izvoljeni v skupščino. V kasnejših letih, ko so bile stranke prepovedane, je našel sledi opozicije v posameznikih, ki so jih nekoč vodili. Še kasneje je moral med opozicijo prišteti mladega Pučnika, ki je bil takrat član KP, in kriterij opozicijski razširiti na revijalno kritiko politike. Pred tem je v zanimivem poglavju našel nepričakovano opozicijo v predvojnih najvišjih komunističnih funkcionarjih D. Gustinčiču in P. Vorancu, ki ju nomenklatura ni pripustila v visoko politiko, onadva pa sta poskušala kar neposredno kandidirati na volitvah. V obdobju diktature partijskega monizma je kajpak razumljivo, da je zgodovinar k opoziciji vštel še oporečništvo. Nekako nerazumljiv je časovni okvir; bralec bi pričakoval, da bo delo zajelo celotno obdobje komunističnega režima. Je pa piscu uspelo razbliniti sliko o enotnem obdobju vladavine trde roke, denimo to, da s Titom in njegovimi v javnosti sploh ni bilo dopustno polemizirati. Konec leta 1945 bi morala skupščina z aklamacijo sprejeti zakone, a se je k besedi javil D. Jovanović in ostro in na dolgo napadel poglede E. Kardelja in M. Pijadeja. Med njimi se je vnel oster besedni spopad, ne da bi zaradi tega nastopa poslanca zaprli; no, na devetletni zapor so ga obsodili čez nekaj let. Toda: ali je bila to res javna polemika? Časniki in radio o njej sploh niso poročali, tako da je bila omejena na zaprt politični krog. Skratka, tema, o kateri se bo še pisalo. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Pamflet

    Pozabljene besede

    Ko je v Studio City Svetana Makarovič povedala, da ne izobeša slovenske zastave, ker države ne spoštuje, saj da je ta naklonjena klerofašizmu in ima na mejah rezilno žico, je Nova 24 TV objavila ostre odzive zgražanja, ki zahtevajo opravičilo od nacionalne televizije. Kakor ima pesnica svobodo govora, jo imajo tudi njeni kritiki. Ko bi kaj takega izjavil minister ali župan glavnega mesta, je odločen protest kajpak povsem upravičen, toda posameznik ima vendar pravico do individualnosti. Izobešanje zastave je res stvar patriotizma, ni pa obvezno dejanje. Pač gesta elementarnih svoboščin, ki jih je v demokracijah sprejeti, četudi bi se sami z njimi ne strinjali. Več

  • Bernard Nežmah

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Knjiga

    Umberto Galimberti: Besedo imajo mladi

    Italijanski filozof je po študijskih esejih Nihilizem in mladi, Miti našega časa in O ljubezni objavil pogovore iz svoje rubrike v tedniku La Repubblica. Namesto običajnih psiholoških svetovalnic je v časopisu odprl prostor za mlade, ki se nanj v pismih obračajo s svojimi življenjskimi stiskami, on pa jim odgovarja kot filozof. Torej – filozofska svetovalnica. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Pamflet

    Neofiti na oblasti

    Zagorela je sortirnica odpadkov Salomon v Lenartu. Mesto je v hipu zatemnil črn smrdeč oblak, tako da so prebivalstvo pozvali, naj ne zapušča svojih domov. Resna katastrofa. Sploh, ker se je požar ponovil že drugič v istem tednu. Nacionalna televizija se je odzvala promptno in poglobljeno. V Odmevih je gostovala novinarka Sara Neubauer, avtorica odličnega dokumentarnega filma Dosje plastika. Na vprašanje: kaj poreče na ugotovitve inšpekcije, da se ni dogodil škodljiv vpliv na okolje, medtem ko so domačini organizirali pravo vstajo zaradi neznosnega onesnaževanja, se je v hipu odzvala z jasnim logičnim sklepom. »Da je kakovost zraka in vode neoporečna, se mi zdi neverjetno. Gorelo je gorivo, narejeno iz odpadkov malih koščkov plastike, ki je surovina za sežigalnice. Te pa pri njihovem kurjenju uporabljajo drage filtre, ki čistijo strupene pline. Tu pa je ista surovina gorela prosto v zrak?« Več

  • Bernard Nežmah

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Knjiga

    Henry David Thoreau: Hoja

    Knjiga iz leta 1862 seveda ne našteva koristi za krvni obtok, srce ali premagovanje stresa. Tudi ne trasira smeri sodobnega norveškega esejista Erlinga Kaggeja, ki pešači tam, kjer drugi uporabljajo avtomobile in letala. Pri Thoreauju hoja ni alternativna oblika gibanja, temveč smisel bivanja: »Da bi ohranil zdrav duh, potrebujem vsaj štiri ure pohajanja prek gozdov, hribov in polj.« Danes gledano popolna potrata časa, sploh če pomislimo, koliko informacij in dejavnosti je vmes zamudil. Toda filozof, esejist in okoljevarstvenik Thoreau v resnici niti ni hodil, pohajkoval je. Ni bil kot današnji hribolazci ali moderni romarji v Santiago de Compostela, ki imajo pred seboj plan in se držijo itinerarja. Svoboda pred diktatom turističnih agencij mu ni zadoščala. Od doma je odhajal brez načrta, kam se bo podal. Se med potjo domislil, da bi splezal na visok borovec, ki mu je kajpak odprl nove horizonte. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Pamflet

    Z besedami preobrnjena stvarnost

    Poslanska večina je sklenila, da praznik vrnitve Primorske matični domovini spremeni v praznik priključitve matični domovini. Vsekakor izjemen zakon, zakaj ni pomniti, da bi kdaj v parlamentu sprejeli nov zakon, ki bi se od starega razlikoval v eni sami besedi. Zakaj spreminjati ime, ko pa vsebina in samo praznovanje ostaneta enaka? Pobudnik Matjaž Nemec iz SD je popravek utemeljeval, da se je na Primorskem vedno praznovala priključitev in nikoli vrnitev. Ideja je torej ta, da se bodo Primorci bolj veselili tega praznika, če bo nosil drugačno ime. Več

  • Bernard Nežmah

    12. 4. 2019  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Knjiga

    Bruno Latour Prizemljitev: Politična usmeritev za Novi podnebni režim

    Francoski antropolog in filozof v eseju razpira aktualno vprašanje: kam se lahko zatečemo pred podnebnimi spremembami? – V nacionalno državo, ki zapre svoje meje??? Po takem zastavku bi pričakovali, da bomo brali knjigo o odprtih mejah za begunce, solidarnosti in proti finančnemu globalizmu. Ne, avtor ni politik, ampak mislec, ki sega onkraj šablon vladajočih idej. Zahodnjaki so širili mondializacijo v imenu modernosti in napredka. Ter tako uničevali drugačne kulturne in bivanjske vzorce. A zdaj se je dogodil nov podnebni režim, katerega značilnost je to, da ne vemo več, od česa je odvisno naše preživetje. – Če trošimo preveč energije, izpuščamo fatalne količine ogljikovega dioksida, s pesticidi zastrupljamo zemljo, vodo in zrak, kaj in za koliko je to skrčiti, da bi lahko preživeli? Namesto tavanja v nerešljivem napelje na koncept zemljana, ki pa ni le človek, ni le delavec ali bankir, temveč tudi osa, bakterija, drevo, alga, skratka – vsa živa bitja. Od antropocentričnega pogleda, kako si lahko na račun drugih zemljanov dvignemo standard, k učenju, kako biti odvisni od njih. Od sistema produkcije v sistem porajanja. Vendar pa odgovor ni umik v divjino, temveč rešpekt do življenjskih terenov. Preprosto: bivati tako, da bivanje dopustimo ne le emigrantom, temveč tudi vsem drugim bivanjem in virom, ki tvorijo svet. Latour ne prinaša rešitev, ampak iskanje in vprašanja. Mondializem je privlačen, saj osvobaja in navdušuje, a hkrati tudi omogoča, da se sploh ne zmenimo za drugo, druga pot pa terja veliko skrbi, časa, pozornosti in diplomacije. Tudi Latourov esej ni privlačen ne duhovit niti ni prežet z miselnimi obrati, a ker ni dovolj sveta, kamor bi se umaknili, preostane le prizemljitev. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    12. 4. 2019  |  Mladina 15  |  Pamflet

    S topovi nad zakulisne vrabce

    Eden izmed ključev branja medijev je pozornost na nenavadnosti. Seveda ne na časopisne race, da je človek ugriznil psa, ampak na načine poročanja, ki izstopajo iz običajnih okvirjev. Več

  • Bernard Nežmah

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Knjiga

    Isaak Babelj: Zgodbe iz Odese

    Ki pa zažarijo šele, če jih beremo s ključem. To je biografija pisatelja Bablja (1894–1949), ki je bil boljševik in nekaj časa najbolj opevani literat pod Stalinom. V času, ko se je vsa dežela tresla pred vodjo tajne policije Berijo, je z njim drugoval in hkrati še ljubimkal z njegovo ženo. Zaslovel je z romanom Rdeča konjenica, v katerem je nonšalantno popisoval početje rdečearmejcev, ki so požigali, posiljevali in klali pope ter druge nasprotnike novega režima. Ista knjiga je deset let kasneje, ko je oblast lakirala svojo podobo, končala med prepovedanim čtivom. Ko so ga v dobi čistk zaprli in obsodili na smrt, je prosil za odlog kazni, češ da bi rad dokončal še biografijo Gorkega in knjigo o kolhozih. Jasno, naslednji dan je končal pred strelskim vodom. Trdi boljševik, ki pa je bil avtor. Pisal ni po uradnih smernicah, ampak to, kar je videl in doživel. Medtem ko so novi socrealisti prikazovali bedo pod carskim režimom in bili polni idej o sovjetskem človeku, je on popisoval pitoreskni milje predrevolucionarne Odese. Tam so se še reveži veselili življenja: starec je našel naslado, ko je zagrizel v masten kos sočnega mesa. Prav tako avtor, ki pretepe in celo samomorilca, ko zadrgne vrv, naslika v poetičnem jeziku. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Pamflet

    Karierni heroji

    Še na začetku poletja je za kariero predsednika prejšnjega parlamenta Milana Brgleza kazalo slabo. Ko se je njegov dolgoletni strankarski kolega Miro Cerar ml. potegoval za predsedniški položaj v parlamentu, se je s pomočjo Levice in mimo vednosti svojih strankarskih tovarišev postavil kot protikandidat. Odreagiral je bliskovito in pojasnil, da se je mislil samožrtvovati in da bi po izvolitvi odstopil čelno mesto Cerarju, ml. A njegove domislice, da bi premagal prvaka svoje stranke zato, da bi slednji lažje zmagal, stranka SMC ni hotela razumeti in ga je jadrno izključila. Kazalo je, da se je njegova visoka kariera končala. Nekaj časa je bival kot samostojni poslanec, vendar ni ustanovil svoje stranke kot nekoč Bojan Dobovšek. Mediji so se spraševali, če se bo pridružil Levici, a kmalu je vstopil v močnejšo stranko SD, s katero je postal član vladajoče koalicije. Po vsega pol leta strankarskega staža mu je uspel še večji met: uvrščen je na visoko mesto kandidatov SD za evropski parlament. In sedaj dobra dva meseca pred evrovolitvami se je zavihtel še na položaj predsednika Šahovske zveze Slovenije. Njegova politična moč se je naenkrat spet podvojila. Več

  • Bernard Nežmah

    29. 3. 2019  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Knjiga

    Roland Barthes: Fragmenti ljubezenskega diskurza

    Ko je kultni semiolog in strukturalist Roland Barthes leta 1977 objavil literarni esej v obliki fragmentov, so bralci takoj pokupili sto tisoč izvodov. Kot vedno v svojih delih je mislil tisto, kar drugi niso. In njegov drugi (popravljeni) slovenski prevod je ostal povsem enako aktualen kot izvirnik pred skoraj pol stoletja – zadeva namreč isti tabu. Teorije podpirajo seksualnost in obscenost kot normalni objekt študija, v diskurzu študijev pa je perverzno govoriti o sentimentalni, torej strastni ljubezni. Ta je iz mode. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    29. 3. 2019  |  Mladina 13  |  Pamflet

    Poslansko delo brez vprašanj

    Konec decembra 1953 je bil za predsednika jugoslovanske skupščine izvoljen Milovan Đilas. Skoraj soglasno. Slab mesec kasneje je bil prisilno odstopljen, vrgli so ga iz centralnega komiteja partije, nekaj let kasneje pa je zaradi izjav in knjig končal v dolgoletnem zaporu in postal disident številka 1. Njegove kritike komunizma so bile bestseller zahodnega sveta in iskano prepovedano čtivo po vzhodni Evropi. Manj znani in pozabljeni pa so njegovi načrti o delu skupščine. Po izvolitvi za prvega med poslanci je v časniku »Borba« napovedal spremembo politike - najpomembnejših odločitev ne bodo več sprejemali v politbiroju in na zasebnih srečanjih najvišjih funkcionarjev, temveč v skupščinski dvorani skozi debato pred javnostjo! Zadel je v srčiko gospostva in njegovo idejo demokratičnosti so v hipu izkoreninili. Toda, prav to je bistvo parlamentarne demokracije: živahni spopadi med poslanci, opozicijo in koalicijo, neprijetna vprašanja premierju, ki se poti in izvija iz klešč svojih oponentov. Posnetki iz britanske poslanske zbornice nam vedno prikazujejo ostro polemiko, ki ne varčuje pri kritiki predsednice vlade. Več

  • Bernard Nežmah

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Knjiga

    Jaša Zlobec: Moje življenje je moja revolucija

    Izbor pesmi in člankov publicista, prevajalca, dolgoletnega kolumnista Mladine, poslanca in ambasadorja Jaše Zlobca (1951–2011). Njegove tekste je danes zunaj konteksta resda težko brati, so pa nazorna zgodovina razvoja jezika kritike partijskega režima. Če je hotel pisati o prepovedanem, si je moral izmisliti poseben slog. Leta 1971 je posegel po resnem jeziku marksizma in z njim kot komunist izražal pomisleke o samoumevnosti vladavine komunistične nomenklature. Dobro desetletje kasneje je uvedel rubriko »Džuli Šviga«, v kateri je odigral tako radikalnega privrženca oblasti, da je stvari prignal do absurda. Vzemimo njegov najmočnejši tekst See you later, alligator. V času, ko ni bilo dovoljeno kritizirati najvišjih politikov, je kandidaturo Branka Mikulića za predsednika vlade opisal kot najboljšo možno izbiro. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Pamflet

    Dan pitne vode?

    Marjan Šarec je bodisi kot Serpentinšek bodisi kot premier vedno rad hodil na prireditve, kamorkoli so ga povabili. Tokrat je napravil izjemo in sklenil, da ne bo nastopil pred evropskimi poslanci. Karkoli je doslej storil kot predsednik vlade, vedno so mu koalicijski partnerji pritrdili. V zdajšnjem primeru pa se je zgodil preobrat - njegovo potezo so družno ocenili kot izgubljeno priložnost za Slovenijo tako v opozicijskih strankah NSi in SDS kot evroposlanka SD, vodja poslanske skupine SMC in celo Igor Šoltes, nekoč Verjamem. In kakšni so bili odzivi premierja Šarca? Sklical se je na turobno izkušnjo predsednika malteške vlade, ki je imel nastop pred 30 poslanci. Kar je popolni defetizem, saj se ni primerjal z Angelo Merkel, Emannuelom Macronom ali Andrejem Plenkovićem, ki so videli smisel v tovrstnem nastopu. Očitno je edini evropski premier, ki je zavrnil priložnost nasloviti evropsko občinstvo. A še bolj pomenljiva je njegova čustvena reakcija. Kaj je storil, ko je zaslišal za enotno kritiko koalicijskih in opozicijskih strank? Po njej je udaril užaljeno: zoper mene so nastopili enotno, ne pa, ko je bilo treba obsoditi izjavo Antonija Tajanija! Ko torej doživi kritiko, postane občutljivo napadalen in kritiku očita, česa vse sam ni storil. Njegov neodhod v Strasbourg je razumeti s strahom pred vprašanji publike. Bilo bi res groteskno, ko bi poslušali, kaj vse bi poočital provokativnim vprašanjem hrvaških, nemških, italijanskih in drugih poslancev. Toda priznati mu je, da še ni izgubil stika z realnostjo. In zato raje sploh ni odšel na sedež evropskega parlamenta. A od kod njegova nova arogantnost? Mož se je očitno navadil apriorne naklonjenosti slovenskih osrednjih medijev, doslej še ni naletel na novinarja, ki bi mu v intervjuju sistematično zastavljal ostra in poglobljena vprašanja. Še več, celo ko je sklical tiskovno konferenco, na kateri je le prebral svojo izjavo, nato pa se obrnil na petah in odšel, ni doživel kanonade medijev, ki bi na naslovnicah izpostavili njegovo vzvišenost in nepripravljenost na dialog. Posledica je potem samoumevna – izogibal se bo terenom, kot je evropski parlament, kjer je odprti oder, brez vnaprejšnje naklonjenosti spraševalcev. Več

  • Bernard Nežmah

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Knjiga

    Božidar Jezernik: Jugoslavija, zemlja snova

    V sedemdesetih, ko sodobni prevodi humanistike in družboslovja na Slovenskem niso izhajali, je bila založba XX. vek eno redkih oken na zahod. Tokrat spet prinaša delo avtorja, ki ga v slovenskem jeziku še ni najti. Knjiga prof. Jezernika ne obravnava nastanka in razpada jugoslovanske države, ampak genezo pojma Jugoslavija ter se zatorej konča z nastopom Titovega režima, ki idejo naroda in države nadomesti s kultom velikega vodje. Pisana je predvsem z zornega kota slovenstva in osvetljuje manj znano zgodovino, ki jo rekonstruira iz časnikov in knjig. Protiturška vstaja v Bosni 1875 je sprožila dotlej neznano identifikacijo s Srbi, ki so jih časniki poimenovali »srbski bratje«, obenem so se javljali številni prostovoljci, ki so okrepili vstajnike. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Pamflet

    Javni razpisi kot leglo kriminala

    Štrajk šolarjev zaradi uničevanja planeta je logičen. Nove in nove generacije bodo pač najbolj izkusile dediščino uničenja okolja. Devastacija nekoč plodne zemlje, vodnih virov in zraka bo v sedanjem tempu iz desetletja v desetletje bolj apokaliptična. Toda pri protestih bi človek pričakoval nekaj konkretnosti. Skrb nasploh je lepa reč, toda v ničemer zavezujoča. Kdor se bori za ohranitev okolja, ta poskoči ob ljubljanskem projektu, ki napeljuje kanal odpadnih voda prek osrednjega vodnega zajemališča v Klečah. Torej, bomo videli prizor nekaj tisoč mladih, ki pred mestno hišo besno zahtevajo od župana Zorana Jankovića, da nemudoma ustavi za prihodnost zlovešči projekt??? Več

  • Bernard Nežmah

    8. 3. 2019  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Knjiga

    Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma 

    Kaj je o komunizmu napisal človek, ki je bil profesor na moskovski univerzi, potem pa so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze kot obupni primer, ki ga ni mogoče prevzgojiti? Torej mož, ki so mu vzeli domovino in kariero. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    8. 3. 2019  |  Mladina 10  |  Pamflet

    Molk ima visoko ceno

    Ko je premier Marjan Šarec na svojo listo za evropski parlament postavil novinarko POP TV Ireno Jovevo, sta se takoj odzvali opozicijski SDS in NSi s pripombami o nesprejemljivosti, da novinarji za nagrado o poročanju dobijo karierno službo pri stranki, o kateri so poprej poročali. Na tiskovni konferenci smo pogrešali vprašanje vodji LMŠ, kdaj in zakaj je prišel na idejo, da bo prav ona najboljši predstavnik njegove stranke? Tudi vodja Dobre države Bojan Dobovšek se je takoj javil z ostro filipiko s podmeno, kako objektivno bo poročanje POP TV o EU volitvah, ko pa njeni novinarji s tviti pozdravljajo odločitev svoje kolegice za prestop med politike??? A Šarčevi najbližji partnerji so začuda molčali. Še nekaj tednov nazaj je skupaj z Mirom Cerarjem, ml. in Alenko Bratušek preigraval, koga bi imenovali v skupno listo, potem pa se je izkazalo, da je premieru bližje teve novinarka kot koalicijska zaveznika. Kaj bi lahko vzkliknil vsaj šef SMC, ki je zadnje tedne redni objekt tako poglobljenega medijskega nadzora, da počasi izgublja živce. In z njim politični razum, saj še vedno ni opazil, da je bila razvpita maketa korupcijski žebelj v krsto njegove stranke. O odstopljenem ministru Juretu Lebnu pripoveduje stvari, ki jih živa duša ne more več vzeti resno: da ni odstopil, ker bi bilo pri maketnem poslu kaj narobe, ampak zato, da je vladi omogočil normalno delo, saj je z odstopom ustavil temo makete. Nič pa o predsedniku vlade, ki z magijo iste valovne dolžine žurnaliste pretvarja v svoje privržence. Več

  • Bernard Nežmah

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga

    Alberto Manguel: Z Borgesom

    Biografski esej skozi spominjanje. Ko je argentinski pisatelj pisal, da literaturo ustvari šele bralec, je oznanjeval avtorjevo smrt, toda po več kot 30 letih je kultni pisec spet oživel. Ne le skozi prevod Alberta Manguela, še bolj prek svoje slepote. Za življenja je namreč ustvaril serijo srečnežev, ki se lahko hvalijo, kako so mu hodili na dom prebirat čtivo. In s čim si je dal postreči? S špansko, nemško, francosko in angleško književnostjo, kajpak v izvirnikih. Mladi Manguel ga je sicer vozil tudi v kino, kjer je užival ob starih filmih, ki jih je nekoč videl. Starec seveda ni bil le poslušalec, vseskozi je fasciniral z opažanjem idej in s pripombami, obenem pa šokiral bralce s spominom, ko je začete stavke često sam nadaljeval. Dal si je prebirati vse, izvzemši časopise. Torej mož, ki je živel, ne da bi sledil množičnim medijem. Si je danes moč predstavljati koga, ki si ustvari polno življenje, ne da bi ga krojile dnevne informacije in reklame? In ki je hkrati vir idej, domislic in preigravanja literarnih žanrov? Nekoč je v angleški cerkvici recitiral očenaš v stari angleščini – da bi malo presenetil Boga. Užival je v pogovorih, kar je nadgradil z navado, da je na večerjah jedel najenostavnejše jedi – beli riž in testenine, da bi ga uživanje ob hrani ne odvračalo od pogovora. Ustvarjal si je bivanje po svojem načrtu in bil prost smernic industrije prostega časa. Privoščil si je pikrost do bodočih nobelovcev, ki so se mu prišli poklonit, na knjižnih policah ni imel svojih knjig. Gojil je nedopustno strpnost do nasprotnih strani: rokoval se je z diktatorjem Pinochetom in hkrati podpisal peticijo za izginule v njegovi diktaturi. Ljubezen je odkrival le v literaturi, a hkrati prijateljeval s pisateljem Bioyem, ki se je strastno posvečal ženskam, potem pa sta z vso radovednostjo izmenjavala izkušnje. Več