Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Pamflet

    Korak v predpismeno družbo

    Prvi maj je več kot stoletje praznik delavcev, a na slovenskih praznovanjih v imenu delavcev in njihovih pravicah govorijo oblastniki: župani, premier Šarec, poslanci in ministri. Povsod je veselo, igra godba, idilo dopolnjujejo še rajanja in roštiljade. Po svetu je drugače: v Parizu so se na ulicah zbrale množice upornih protestnikov, ki so se spopadli s policijo, v Nemčiji so proteste vodili sindikati, na Rdečem trgu v Moskvi je nekaj deset tisoč demonstrantov zahtevalo višje plače, v Grčiji je prav tako prišla na ulice jeza številnih, ki so demonstrirali proti nezaposlenosti, sindikati pa so izvedli stavke trajektov, vlakov, avtobusov in železnic. Več

  • Bernard Nežmah

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Knjiga

    Aleš Gabrič: V senci politike

    Knjiga o politični opoziciji večino na Slovenskem med letoma 1945 in 1959, ko je ukinjena Revija 57 in na devetletno zaporno kazen obsojen Jože Pučnik. Avtor se je lotil nemogočega projekta: ker pojem opozicija predpostavlja večstrankarsko parlamentarno demokracijo, v povojni Jugoslaviji sploh ne moremo govoriti o kakršnikoli opoziciji. Iz te zagate se je spretno rešil, ko je poudaril, da so bili nekateri člani nekomunističnih strank na prvih volitvah izvoljeni v skupščino. V kasnejših letih, ko so bile stranke prepovedane, je našel sledi opozicije v posameznikih, ki so jih nekoč vodili. Še kasneje je moral med opozicijo prišteti mladega Pučnika, ki je bil takrat član KP, in kriterij opozicijski razširiti na revijalno kritiko politike. Pred tem je v zanimivem poglavju našel nepričakovano opozicijo v predvojnih najvišjih komunističnih funkcionarjih D. Gustinčiču in P. Vorancu, ki ju nomenklatura ni pripustila v visoko politiko, onadva pa sta poskušala kar neposredno kandidirati na volitvah. V obdobju diktature partijskega monizma je kajpak razumljivo, da je zgodovinar k opoziciji vštel še oporečništvo. Nekako nerazumljiv je časovni okvir; bralec bi pričakoval, da bo delo zajelo celotno obdobje komunističnega režima. Je pa piscu uspelo razbliniti sliko o enotnem obdobju vladavine trde roke, denimo to, da s Titom in njegovimi v javnosti sploh ni bilo dopustno polemizirati. Konec leta 1945 bi morala skupščina z aklamacijo sprejeti zakone, a se je k besedi javil D. Jovanović in ostro in na dolgo napadel poglede E. Kardelja in M. Pijadeja. Med njimi se je vnel oster besedni spopad, ne da bi zaradi tega nastopa poslanca zaprli; no, na devetletni zapor so ga obsodili čez nekaj let. Toda: ali je bila to res javna polemika? Časniki in radio o njej sploh niso poročali, tako da je bila omejena na zaprt politični krog. Skratka, tema, o kateri se bo še pisalo. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Pamflet

    Pozabljene besede

    Ko je v Studio City Svetana Makarovič povedala, da ne izobeša slovenske zastave, ker države ne spoštuje, saj da je ta naklonjena klerofašizmu in ima na mejah rezilno žico, je Nova 24 TV objavila ostre odzive zgražanja, ki zahtevajo opravičilo od nacionalne televizije. Kakor ima pesnica svobodo govora, jo imajo tudi njeni kritiki. Ko bi kaj takega izjavil minister ali župan glavnega mesta, je odločen protest kajpak povsem upravičen, toda posameznik ima vendar pravico do individualnosti. Izobešanje zastave je res stvar patriotizma, ni pa obvezno dejanje. Pač gesta elementarnih svoboščin, ki jih je v demokracijah sprejeti, četudi bi se sami z njimi ne strinjali. Več

  • Bernard Nežmah

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Knjiga

    Umberto Galimberti: Besedo imajo mladi

    Italijanski filozof je po študijskih esejih Nihilizem in mladi, Miti našega časa in O ljubezni objavil pogovore iz svoje rubrike v tedniku La Repubblica. Namesto običajnih psiholoških svetovalnic je v časopisu odprl prostor za mlade, ki se nanj v pismih obračajo s svojimi življenjskimi stiskami, on pa jim odgovarja kot filozof. Torej – filozofska svetovalnica. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Pamflet

    Neofiti na oblasti

    Zagorela je sortirnica odpadkov Salomon v Lenartu. Mesto je v hipu zatemnil črn smrdeč oblak, tako da so prebivalstvo pozvali, naj ne zapušča svojih domov. Resna katastrofa. Sploh, ker se je požar ponovil že drugič v istem tednu. Nacionalna televizija se je odzvala promptno in poglobljeno. V Odmevih je gostovala novinarka Sara Neubauer, avtorica odličnega dokumentarnega filma Dosje plastika. Na vprašanje: kaj poreče na ugotovitve inšpekcije, da se ni dogodil škodljiv vpliv na okolje, medtem ko so domačini organizirali pravo vstajo zaradi neznosnega onesnaževanja, se je v hipu odzvala z jasnim logičnim sklepom. »Da je kakovost zraka in vode neoporečna, se mi zdi neverjetno. Gorelo je gorivo, narejeno iz odpadkov malih koščkov plastike, ki je surovina za sežigalnice. Te pa pri njihovem kurjenju uporabljajo drage filtre, ki čistijo strupene pline. Tu pa je ista surovina gorela prosto v zrak?« Več

  • Bernard Nežmah

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Knjiga

    Henry David Thoreau: Hoja

    Knjiga iz leta 1862 seveda ne našteva koristi za krvni obtok, srce ali premagovanje stresa. Tudi ne trasira smeri sodobnega norveškega esejista Erlinga Kaggeja, ki pešači tam, kjer drugi uporabljajo avtomobile in letala. Pri Thoreauju hoja ni alternativna oblika gibanja, temveč smisel bivanja: »Da bi ohranil zdrav duh, potrebujem vsaj štiri ure pohajanja prek gozdov, hribov in polj.« Danes gledano popolna potrata časa, sploh če pomislimo, koliko informacij in dejavnosti je vmes zamudil. Toda filozof, esejist in okoljevarstvenik Thoreau v resnici niti ni hodil, pohajkoval je. Ni bil kot današnji hribolazci ali moderni romarji v Santiago de Compostela, ki imajo pred seboj plan in se držijo itinerarja. Svoboda pred diktatom turističnih agencij mu ni zadoščala. Od doma je odhajal brez načrta, kam se bo podal. Se med potjo domislil, da bi splezal na visok borovec, ki mu je kajpak odprl nove horizonte. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Pamflet

    Z besedami preobrnjena stvarnost

    Poslanska večina je sklenila, da praznik vrnitve Primorske matični domovini spremeni v praznik priključitve matični domovini. Vsekakor izjemen zakon, zakaj ni pomniti, da bi kdaj v parlamentu sprejeli nov zakon, ki bi se od starega razlikoval v eni sami besedi. Zakaj spreminjati ime, ko pa vsebina in samo praznovanje ostaneta enaka? Pobudnik Matjaž Nemec iz SD je popravek utemeljeval, da se je na Primorskem vedno praznovala priključitev in nikoli vrnitev. Ideja je torej ta, da se bodo Primorci bolj veselili tega praznika, če bo nosil drugačno ime. Več

  • Bernard Nežmah

    12. 4. 2019  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Knjiga

    Bruno Latour Prizemljitev: Politična usmeritev za Novi podnebni režim

    Francoski antropolog in filozof v eseju razpira aktualno vprašanje: kam se lahko zatečemo pred podnebnimi spremembami? – V nacionalno državo, ki zapre svoje meje??? Po takem zastavku bi pričakovali, da bomo brali knjigo o odprtih mejah za begunce, solidarnosti in proti finančnemu globalizmu. Ne, avtor ni politik, ampak mislec, ki sega onkraj šablon vladajočih idej. Zahodnjaki so širili mondializacijo v imenu modernosti in napredka. Ter tako uničevali drugačne kulturne in bivanjske vzorce. A zdaj se je dogodil nov podnebni režim, katerega značilnost je to, da ne vemo več, od česa je odvisno naše preživetje. – Če trošimo preveč energije, izpuščamo fatalne količine ogljikovega dioksida, s pesticidi zastrupljamo zemljo, vodo in zrak, kaj in za koliko je to skrčiti, da bi lahko preživeli? Namesto tavanja v nerešljivem napelje na koncept zemljana, ki pa ni le človek, ni le delavec ali bankir, temveč tudi osa, bakterija, drevo, alga, skratka – vsa živa bitja. Od antropocentričnega pogleda, kako si lahko na račun drugih zemljanov dvignemo standard, k učenju, kako biti odvisni od njih. Od sistema produkcije v sistem porajanja. Vendar pa odgovor ni umik v divjino, temveč rešpekt do življenjskih terenov. Preprosto: bivati tako, da bivanje dopustimo ne le emigrantom, temveč tudi vsem drugim bivanjem in virom, ki tvorijo svet. Latour ne prinaša rešitev, ampak iskanje in vprašanja. Mondializem je privlačen, saj osvobaja in navdušuje, a hkrati tudi omogoča, da se sploh ne zmenimo za drugo, druga pot pa terja veliko skrbi, časa, pozornosti in diplomacije. Tudi Latourov esej ni privlačen ne duhovit niti ni prežet z miselnimi obrati, a ker ni dovolj sveta, kamor bi se umaknili, preostane le prizemljitev. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    12. 4. 2019  |  Mladina 15  |  Pamflet

    S topovi nad zakulisne vrabce

    Eden izmed ključev branja medijev je pozornost na nenavadnosti. Seveda ne na časopisne race, da je človek ugriznil psa, ampak na načine poročanja, ki izstopajo iz običajnih okvirjev. Več

  • Bernard Nežmah

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Knjiga

    Isaak Babelj: Zgodbe iz Odese

    Ki pa zažarijo šele, če jih beremo s ključem. To je biografija pisatelja Bablja (1894–1949), ki je bil boljševik in nekaj časa najbolj opevani literat pod Stalinom. V času, ko se je vsa dežela tresla pred vodjo tajne policije Berijo, je z njim drugoval in hkrati še ljubimkal z njegovo ženo. Zaslovel je z romanom Rdeča konjenica, v katerem je nonšalantno popisoval početje rdečearmejcev, ki so požigali, posiljevali in klali pope ter druge nasprotnike novega režima. Ista knjiga je deset let kasneje, ko je oblast lakirala svojo podobo, končala med prepovedanim čtivom. Ko so ga v dobi čistk zaprli in obsodili na smrt, je prosil za odlog kazni, češ da bi rad dokončal še biografijo Gorkega in knjigo o kolhozih. Jasno, naslednji dan je končal pred strelskim vodom. Trdi boljševik, ki pa je bil avtor. Pisal ni po uradnih smernicah, ampak to, kar je videl in doživel. Medtem ko so novi socrealisti prikazovali bedo pod carskim režimom in bili polni idej o sovjetskem človeku, je on popisoval pitoreskni milje predrevolucionarne Odese. Tam so se še reveži veselili življenja: starec je našel naslado, ko je zagrizel v masten kos sočnega mesa. Prav tako avtor, ki pretepe in celo samomorilca, ko zadrgne vrv, naslika v poetičnem jeziku. Več